KODEKS LJUBEZNI – DAMIR
Ljubezen je moč, ki jo dajemo ljudem, da nas lahko mučijo.
Ne zato, ker bi bila ljubezen šibka. Zato, ker človeku, ki ga spustimo v svoje najgloblje prostore, izročimo tudi orožje, s katerim nas lahko rani.
Kdor tega ne razume, ne pozna ljubezni. Pozna navezanost, potrebo in strah pred samoto.
Ljubezni ne živim napol.
Kdor se ljubezni preda samo z eno nogo, že z drugo beži. Kdor v objemu ves čas čaka na izdajo, ne objema človeka — objema svojo obrambo.
Jaz ne bom živel na pragu lastnega srca. Če ljubim, se odprem. Če se odprem, sprejmem tudi možnost bolečine.
Moja ranljivost ni poraz.
To, da me lahko prizadeneš, ne pomeni, da si močnejši od mene. Pomeni, da sem ti dovolil videti kraj, do katerega večina nikoli ne pride.
Moje srce ni brez zaščite. Moja zaščita je zavest.
Ljubezen ni beseda, ampak tveganje.
Ne dokazujem je z obljubami, ki lepo zvenijo in izginejo ob prvi težavi. Ljubezen se pokaže, ko ostaneš. Ko poveš resnico. Ko nehaš kaznovati človeka s tišino. Ko iz tega, kar čutiš, narediš dejanje.
Kar ljubim, gradim.
Ne hranim ljubezni kot skrivnosti, ki jo lahko občudujem samo v sebi. Iz nje gradim dom, zvestobo, zaščito, spomin in prihodnost.
Kajti čustvo, ki nikoli ne postane dejanje, je samo lepota brez telesa.
Ne sprejemam lažne svetlobe.
Ne bom imenoval ljubezni tistega, kar me manjša. Ne bom imenoval miru tistega, kar me počasi ubija. Ne bom ostal tam, kjer moram za drobtine bližine prodati svojo resnico.
Ljubezen lahko boli. Ne sme pa me izbrisati.
Moje srce ne postane kamen.
Rane lahko zaprejo vrata, ne smejo pa določiti, kdo živi za njimi. Ne bom postal hladen samo zato, ker sem nekoč gorel za človeka, ki ni znal nositi ognja.
Še vedno čutim. Še vedno verjamem. Še vedno ljubim. Toda zdaj ljubim z očmi, ki so videle temo.
Ljubezen je svoboda dveh celih bitij.
Ne potrebujem človeka, da bi postal cel. Ne želim človeka, ki bi se moral zmanjšati, da bi lahko ostal ob meni.
Ljubezen ni lastništvo. Ni kletka. Ni dolg. Je prostor, kjer se dve resnici srečata brez mask in brez prisile.
Zaključna izjava moči
Ljubezen je moč, ki jo izročim svetu, čeprav vem, da me lahko zaradi nje rani.
Ne bežim več pred bolečino tako, da bi zaprl srce. Ne iščem več varnosti v tem, da ne čutim ničesar.
Moje srce je preživelo. Moje srce vidi. Moje srce izbira.
Ne ljubim manj, ker sem bil ranjen. Ljubim globlje, ker zdaj vem, kaj ljubezen zahteva.
Tako naj bo. In tako je.