KODEKS RESNICE – DAMIR
Ne zagovarjam več svoje resnice pred tistimi, ki so se odločili, da je ne bodo slišali
Dolgo sem stal pred zaprtimi vrati in razlagal, kdo sem. Danes vem: resnica ne postane manj resnična samo zato, ker jo nekdo zavrne.
Ne bom več trošil svoje moči za neskončne obrambe pred ljudmi, ki potrebujejo mojo tišino, da lahko ohranijo svojo predstavo.
Moja občutljivost ni otročja napaka
Čutim globlje, kot sem si smel priznati. Zato sem bil ranjen tam, kjer drugi niso niti pogledali.
Ne bom več skrival svojega srca samo zato, ker ga je nekdo nekoč uporabil proti meni. Moja nežnost ni dokaz, da sem šibek. Je dokaz, da me bolečina ni izpraznila.
Izpuščam tisto, kar sem držal samo iz strahu
Ne bom več imenoval varnosti vsega, kar me v resnici utesnjuje. Ne bom več držal ljudi, vlog in zgodb samo zato, ker me je strah praznine, ki pride za njimi.
Kar odide, ni vedno izguba. Včasih je to prvi prostor, v katerem lahko končno zadiham.
Ne bom več hranil sveta, ki me izčrpava
Moja energija ni javna lastnina. Moja skrb ni neskončen vir za tiste, ki se vračajo samo takrat, ko potrebujejo nekaj od mene.
Ne bom več dajal iz krivde in ne bom več dokazoval svoje vrednosti s tem, koliko lahko prenesem. Tudi jaz sem vreden nege, počitka in resnice.
Ne sprejemam pravil, ki zahtevajo izdajo sebe
Spoštujem znanje, vendar ne častim slepega sledenja. Spoštujem tradicijo, vendar ne bom nosil laži samo zato, ker so stare.
Učitelj mi lahko pokaže vrata. Ne more pa mi zapovedati, kaj moram videti, ko stopim skoznje.
Resnica razdre tudi hišo, ki je bila zgrajena na laži
Ne bom ohranjal navideznega miru za ceno lastne celovitosti. Ne bom imenoval družine, zvestobe ali pripadnosti tistega, kar od mene zahteva, da se odrečem sebi.
Če se mora stara zgradba porušiti, naj se poruši. Bolje je živeti brez strehe kot celo življenje pod streho, ki je bila zgrajena nad mojim molkom.
Govorim brez maske, vendar ne brez odgovornosti
Moja resnica ni orožje za poniževanje. Je ogenj, ki najprej osvetli mene.
Ne olepšujem, da bi bil sprejet. Ne ranjujem, da bi se počutil večjega. Govorim jasno, ker vem, koliko življenj lahko uniči beseda, ki se predolgo skriva.
Kar je resnično, lahko preživi moj pogled
Ne potrebujem več popolne podobe. Ne potrebujem več občudovanja, ki izgine ob prvem vprašanju.
Kar sem, bom pogledal v celoti: svojo moč, svoje napake, svoje rane, svojo nežnost in svojo odgovornost.
Če nekaj ne more preživeti resnice, potem ni bilo zgrajeno za moje življenje.
Zaključna izjava moči
Moja resnica ni prošnja. Ni razlaga za tiste, ki so me že obsodili. Ni maska, s katero bi se prikazal boljšega, kot sem.
Moja resnica je rez, ki odstrani vse, kar ni moje. Je ogenj, ki požge stare pogodbe. Je temelj, na katerem lahko prvič zgradim življenje, ki ga ne živim za tuje oči.
Ne skrivam se več. Ne prodajam se več za mir. Ne zapuščam več sebe.
Kar je resnično v meni, bo ostalo. Vse drugo naj odpade.
Tako naj bo. In tako je.