Jupiški šamanski sistem

Prva stvar v tem modulu ni verska, ampak razmejitvena: Jupiki niso Inuiti.

Sta sorodni ljudstvi, ne isto ljudstvo. Eskimsko-aleutska jezikovna družina se deli na:

✦aleutsko vejo (unangam tunuu);

✦jupiško vejo — osrednja aljaška jupiščina (Yup'ik), alutiiq / sugpiaq, sibirska jupiščina (Yupigestun / Akuzipik), naukanska;

✦inuitsko vejo (inuitsko-inupiaška) — od severne Aljaske (Iñupiaq) prek kanadskega inuktituta do grenlandščine.

Jupiščina in inuktitut nista medsebojno razumljiva. Razhajata se približno tako kot slovenščina in ruščina — sorodstvo je nedvomno, sporazumevanje pa ni mogoče. Zato je vsak stavek, ki se začne z "Inuiti in Jupiki verjamejo...", sumljiv.

In druga stvar, ki iz tega sledi in je jedro modula: jupiški obredni sistem je bogatejši in bolj izdelan od kanadskega inuitskega. Jupiki so imeli:

✦stalne zimske vasi z obredno hišo (qasgiq);

✦razdelan zimski obredni koledar s petimi velikimi prazniki;

✦maske — v obsegu, ki v kanadski Arktiki ni obstajal;

✦ples kot osrednjo obredno obliko.

Kanadski Inuiti so bili gibljivejši, manjši v skupinah in obredno skromnejši. Jupiki so bili gostejši, bogatejši (losos, tjulenj, ptice, jagode) in so si obredno leto lahko privoščili. To je gospodarska razlaga, in je najboljša, kar jih je.

Kdo je angalkuq

Angalkuq je jupiški obrednik. Naloge:

✦zdravljenje — iskanje in vračanje izgubljene duše, odstranjevanje vzroka bolezni;

✦potovanje v svet duhov, na dno morja, v podzemlje ali v nebo;

✦pogajanje z gospodarji živali in zagotavljanje lova;

✦vedeževanje o vremenu, ledu, selitvi rib in ptic;

✦izdelava ali naročanje mask, ki prikazujejo, kar je videl;

✦javno prikazovanje moči — obredi, pri katerih je bil angalkuq zvezan, preboden, poslan skozi tla ali obglavljen in nato vrnjen.

Bistvena poteza, po kateri se loči od sibirskega šamana: angalkuq je bil običajno tudi navaden član skupnosti — lovec, mož, oče, sosed. Sibirski šaman je bil pogosto izjemna, obrobna in strašljiva postava; jupiški angalkuq je bil praviloma vključen in praviloma spoštovan, čeprav ne vedno priljubljen.

Kaj jupiški sistem ni

✦Ni inuitski. Nima Sedne, nima potovanja k gospodarici morja kot osrednjega obreda; namesto tega ima obred mehurjev. To je najostrejša posamezna razlika.

✦Ni "eskimski šamanizem" kot enotna reč. Razlike med jupiškimi skupinami (Kuskokwim, Yukon, Nunivak, Bristolski zaliv, sibirski Jupiki) so velike.

✦Ni izginil brez sledu. Angalkuit so bili zatrti, maske, ples in obredni koledar pa so se od sedemdesetih let dalje vrnili — in to je ena najuspešnejših obrednih obnovitev v Arktiki.

✦Ni predmet, ki bi ga smel razlagati kdorkoli. Jupiške skupnosti so od devetdesetih let dalje same prevzele razlago lastne dediščine (razstava Agayuliyararput, Calista Elders Council, delo z Ann Fienup-Riordan). Modul to izrecno upošteva.

✦Delta Yukona in Kuskokwima (Yukon-Kuskokwim Delta) — jedro; okoli 25 000 Jupikov v več kot 50 vaseh; Bethel kot središče. To je eno redkih območij v Ameriki, kjer staroselski jezik še vedno govorijo otroci.

✦Bristolski zaliv in Nushagak — jugovzhodni Jupiki.

✦Otok Nunivak — Cup'ig; ločeno narečje in ločena obredna posebnost: največje in najbolj razkošne maske.

✦Reka Chevak / Hooper Bay — Cup'ik; danes najbolj prepoznavna plesna tradicija.

✦Otok sv. Lovrenca (Gambell, Savoonga) in Čukotka (Novo Čaplino, Sireniki, Uelkal) — sibirski Jupiki; isto ljudstvo v dveh državah, ločeno z mejo, ki je bila med 1948 in 1988 popolnoma zaprta ("ledena zavesa"). Ponovno odprtje leta 1988 (Friendship Flight) je bilo za obe strani velik dogodek.

✦Otok Kodiak, polotok Kenai, Prince William Sound — Alutiiq / Sugpiaq; jupiška veja, a s pravoslavno in rusko dediščino; Alutiiq Museum (Kodiak).

✦Ločnica proti severu — nad delto Yukona živijo Iñupiat, ki pripadajo inuitski veji. Meja med jupiškim in inuitskim svetom torej poteka po Aljaski sami, ne po državnih mejah.

✦Krajina — delta, ne led. Jupiški svet ni ledena puščava, ampak mokrišče, tundra, reke in obala z izjemno gostoto ptic, rib in tjulnjev. Prav ta obilje omogoča stalne vasi, obredno hišo in dolgo zimsko obredno leto — česar kanadski Inuiti niso imeli.

Kako angalkuq postane

✦Klic prek bolezni, videnja ali sanj; pogosto v otroštvu.

✦Nauk pri starejšem angalkuqu, včasih plačan.

✦Videnje v samoti — post, mraz, tema; prizor lastnega okostja je izpričan tudi tu, kot pri sibirskih ljudstvih.

✦Prvi javni nastop v qasgiqu.

✦Ženske angalkut so izpričane in v nekaterih vaseh cenjene enako kot moški.

Yua — oseba v vsaki stvari, in maska, ki jo pokaže

To je najbolj svojski jupiški prispevek k svetovni verski misli.

Vsaka žival, predmet, kraj in pojav ima yuo — svojo notranjo osebo. Jupiška maska pokaže prav to: iz telesa živali (tjulnja, lososa, muskrata, ptice) gleda drobni človeški obraz. Maska ni preobleka in ni portret duha; je razkritje, da je pod živalsko obliko oseba.

Zato je maska:

✦enkratna — izdelana za en obred in po njem praviloma uničena, sežgana ali odložena;

✦osebna — angalkuq jo je naročil po tem, kar je videl na potovanju;

✦razlagalna — obroči okoli nje pomenijo plasti vesolja, luknje v njej prehode med svetovi, perje veter, priveski duše ali živali.

Zato jupiških mask ni mogoče brati kot "umetnosti" v evropskem pomenu — vsaka je bila zapis nekega videnja, namenjen enkratni rabi. In prav zato je njihova pot v muzeje toliko bolj boleča: predmeti, ki bi morali biti uničeni po obredu, so shranjeni v vitrinah na drugem koncu sveta.

Krog vračanja

Osnovno načelo jupiške religije: nič ni dokončno mrtvo, če se z ostanki ravna pravilno.

✦Duša tjulnja je v njegovem mehurju. Mehurji ubitih tjulnjev se skozi vse leto shranjujejo, napihujejo, obredno gostijo in ob zimskem obredu vrnejo skozi luknjo v ledu v morje — da se tjulnji znova rodijo in prihodnje leto vrnejo k istim lovcem.

✦Kosti se ne lomi, ne meša in ne meče psom.

✦Vodo se da ubiti živali.

✦Ime pokojnika se preda otroku; na gostiji mrtvih se skozi imenjake nahrani in obleče mrtve.

Torej: tjulenj, ki je bil ubit, ni bil izgubljen; človek, ki je umrl, ni bil izgubljen. Vse se vrne, če se ravna prav. To je jedro sistema in razlog, zakaj so pravila (alerquutet, inerquutet) tako obsežna.

Ella / Ellam Yua

Ella pomeni zrak, vreme, svet, zunanjost in zavest — enako večpomensko kot inuitska sila. Ellam Yua je njen "lastnik", brezobličen in nenagovorljiv. Jupiki so ga ob pokristjanjenju najlaže enačili s krščanskim Bogom, in prav ta beseda se v moravskih in pravoslavnih prevodih uporablja še danes. Glej InuitSila.

Krokar

Tulukaruk (Krokar) je stvarnik in prevarant hkrati: prinese svetlobo, ustvari ljudi iz gline ali iz stročjega grahovja, prevara in je preslepljen. To Jupike jasno povezuje z aljaško in severozahodnoameriško pripovedno tradicijo (Iñupiat, Dene, Tlingiti, Haide) in loči od kanadskih Inuitov, pri katerih Krokar ni stvarnik. Glej 14_Severna_Amerika.

Meje in prehodi

Ann Fienup-Riordan je pokazala, da je celoten jupiški sistem zgrajen na mejah in prehodih: med moškim in ženskim prostorom, med zimo in poletjem, med surovim in kuhanim, med živimi in mrtvimi, med vodo in kopnim, med hišo in tundro. Obred je gibanje čez mejo, pravilo je varovanje meje, maska je odprtina v meji. To je najbolj vplivna razlaga jupiške religije in temelj sodobnega razumevanja.

Jupiško obredno leto je zimsko, poteka v qasgiqu in obsega pet velikih praznikov. To je najbolj izdelan obredni koledar v vsej ameriški Arktiki.

Drugi obredi in prakse

✦Angalkuqovo zdravljenje — v qasgiqu, ob bobnu (cauyaq) in petju; iskanje duše, odstranjevanje vzroka, pogosto s prikazom (izsesan predmet, kri).

✦Prikazi moči — angalkuq zvezan, preboden, spuščen skozi tla, navidez ubit in vrnjen. Zapisano pri Nelsonu in pri poznejših pričevanjih.

✦Qasgiq kot vsakdanja ustanova — kopel (maqi), izdelovanje orodja, pouk dečkov, pripovedovanje. Obredno in vsakdanje se v isti hiši ne ločujeta.

✦Prvi ulov (nauriyaraq) — deljenje s celotno vasjo; otrokov prvi ulov gre starešini.

✦Pravila (alerquutet, inerquutet) — kaj je treba in česa ne; prenašajo se z izrekanjem, ne z zapovedjo; starešina jih pove kot nasvet.

✦Zgodbeni nož (yaaruin) — dekleta so pripovedovala zgodbe tako, da so jih risala z nožem v blato ali sneg in ob tem govorila. Svojska jupiška oblika, ki je drugod ni.

✦Sodobno: Cama-i (Bethel, od 1985), Kevgiq med vasmi obnovljen, plesne skupine v skoraj vsaki vasi, zimski plesni obiski; pravoslavne, moravske in katoliške oblike ob tem in z njimi prepletene — božični obhodi z zvezdo (Selaviq) pri pravoslavnih Jupikih so jupiško-ruski obredni skupek, ki ga drugod ni.

✦Maska (kegginaquq, agayu, nepcetaq) — osrednji predmet. Les, perje, koža, rastlinska barvila; obroči (ellanguat, "kar predstavlja svet") okoli obraza pomenijo plasti vesolja; luknje pomenijo prehode; priveščene rokice, plavuti in figurice pomenijo duše in živali. Pogosto namerno nesimetrična — ker svet ni simetričen.

✦Yua — človeški obraz v telesu živali. Najbolj prepoznavna jupiška podoba na svetu.

✦Plesne pahljače (tegumiak) — ženske: iz trave in perja; moški: leseni obroči s perjem. Ples se pleše z zgornjim delom telesa; noge ostajajo na mestu.

✦Boben (cauyaq) — velik, tanek, obročast, s kožo iz mehurja ali črevesa; udarja se po okvirju s tanko palico. Zvok je visok in droben, ne globok kot sibirski.

✦Nakaciq — napihnjeni mehur — obredni predmet, obešen v qasgiqu.

✦Črevesna parka (imarnin) — vodoodporna obleka iz tjulnjevega ali mroževega črevesa; hkrati praktična in obredna; prosojna, šumeča.

✦Rezbarije iz mroževe kosti — od kulture Old Bering Sea dalje; vrtinci, krogi, oči, obrazi.

✦Rdeča, črna, bela in okrasta barva — iz železovih oksidov, oglja in gline.

✦Zgodbeni nož (yaaruin) — z rezljanim ročajem; dekliški predmet.

✦Odsotnost podobe Ellam Yua — se ne upodablja.

✦Sodobno: Nunalleq (izkopano gradivo v vasi Quinhagak); plesne halje in glavni okrasi (nasqurrun) z volčjimi ali severnojelenjimi dlakami; sodobni izdelovalci mask (npr. Kay Hendrickson, Nick Charles, Earl Atchak) — v obnovitvenem, ne obrednem pomenu.

1. Epidemije so bile hujše od misijona. Leta 1838–39 (koze), 1900 ("velika smrt") in 1918–19 (gripa) so v nekaterih vaseh pobrale polovico prebivalstva. Ostali so sirote in majhne skupine. Ko umre generacija starešin naenkrat, se prenos znanja pretrga ne glede na to, kaj počne cerkev. Prav v tej vrzeli so misijoni ustanovili sirotišnice in šole — in tako prevzeli vzgojo cele generacije.

2. Tri veroizpovedi, trije različni izidi. Jugozahodna Aljaska je bila med veroizpovedi razdeljena po dogovoru:

✦Pravoslavni (od 1794) — najbolj strpni: dovolili so ples, obhode in del starega obredja; prevedli v jupiščino; ohranili obredno gostoto. Zato je pri pravoslavnih Jupikih ohranjenega največ starega.

✦Moravci (Bethel, od 1885) — najstrožji glede mask in plesa; ples prepovedan kot poganstvo; v teh vaseh je bila obnova po 1970 najtežja.

✦Katoličani (jezuiti) — vmesni; ples so ponekod dovolili, maske ne.

To je izjemno naravnost prikaz odvisnosti "kaj je preživelo" od tega, kdo je prišel. Isto ljudstvo, isti čas, tri usode.

3. Maske v muzejih. Med letoma 1877 in 1930 je bilo iz jugozahodne Aljaske odnesenih na tisoče mask. Nelson jih je zbral za Smithsonian, Twitchell jih je odkupoval za Georgea Heyeja (danes NMAI), del je šel v Berlin in Pariz. Nadrealisti so jih v štiridesetih letih v New Yorku odkrili in razglasili za vrhunec svetovne umetnosti (Breton, Ernst, Lévi-Strauss so jih zbirali). Tako so predmeti, ki bi morali biti po obredu uničeni, postali muzejska last in nato ikone modernizma.

4. Vrnitev razlage — Agayuliyararput (1996). Ob razstavi so bile maske za nekaj časa pripeljane nazaj v Aljasko; jupiški starešine so jih razložili sami — pogosto v jupiščini, s pripovedjo, ki je z muzejskim popisom ni bilo mogoče nadomestiti. Nekateri so prepoznali maske, ki jih je izdelal njihov ded. Dogodek je spremenil razmerje med skupnostjo in muzeji ter postal zgled za druge staroselske skupnosti.

5. Nunalleq — arheologija, ki jo vodi vas. Izkopavanje pri Quinhagaku (od 2009) je s pomočjo permafrosta odkrilo desettisoče predmetov, med njimi lesene maske, iz obdobja pred stikom z Evropo. Predmeti niso odšli v mestni muzej: leta 2018 je v Quinhagaku odprl vrata krajevni muzej Nunalleq. Za razumevanje jupiške religije je to najpomembnejši vir zadnjih desetletij — in edini, ki ni prešel skozi misijonarsko ali kolonialno posredovanje.

6. Kaj se je obnovilo in kaj ne. Ples, maske (kot izdelava in kot nastop), obredni koledar (Kevgiq, Elriq), jezik in qasgiq kot zamisel so se obnovili. Angalkuq kot obredna vloga se ni. Razlogi: krščanska pripadnost večine, prekinjen prenos znanja, in dejstvo, da je bila vloga v 20. stoletju izrecno in uspešno očrnjena. Sodobne plesne skupine izrecno poudarjajo, da njihov ples ni šamanski obred — in to je treba spoštovati kot njihovo lastno določitev.

7. Meja skozi ljudstvo. Sibirski Jupiki na otoku sv. Lovrenca (ZDA) in na Čukotki (Rusija) so eno ljudstvo, ki ga je med 1948 in 1988 ločila zaprta meja. Sovjetska stran je doživela prisilno naselitev (Sireniki, Novo Čaplino), izgubo jezika in preganjanje obredja; ameriška stran je ohranila več. Ponovno odprtje leta 1988 je omogočilo srečanje sorodnikov po štiridesetih letih. Za modul je to pomembno, ker gre za redek naravni poskus: isto ljudstvo, dve državi, dve različni verski politiki.

8. Kar je treba popraviti.

✦"Jupiki so Inuiti." Izrecno zavrnjeno — sorodni, ne isti; jezika nista medsebojno razumljiva.

✦"Jupiki častijo Sedno." Izrecno zavrnjeno — Sedne v jupiškem sistemu ni; njeno vlogo opravlja obred mehurjev in razmerje z yuit posameznih živali. Glej Sedna.

✦"Jupiške maske so umetnine." Sporno — danes so, izvirno niso bile; bile so enkratni obredni predmeti, namenjeni uničenju po obredu.

✦"Eskimski šamanizem je enoten." Zavrnjeno — jupiški sistem (maske, qasgiq, obredni koledar) in kanadski inuitski (potovanje k Sedni, izpoved, brez mask) sta občutno različna.

✦"Angalkuq je bil izobčenec." Zavrnjeno — praviloma je bil vključen član skupnosti.

✦"Šamanstvo je bilo popolnoma uničeno in ni pustilo sledi." Zavrnjeno — vloga je izginila, obredni okvir (ples, maske, pravila, ravnanje z ostanki) pa se je ohranil in obnovil.

✦"Izraz eskim je za Jupike žaljiv." Sporno in odvisno od kraja — v Kanadi in Grenlandiji je nesprejemljiv, na Aljaski pa se še uporablja kot krovni izraz, ker Jupiki niso Inuiti in izraz "Inuit" jih ne zajema. Najbolje je uporabljati Yup'ik, Cup'ik, Alutiiq ali Alaska Native.

✦InuitSila — sorodna pojma, ki ju je treba brati vzporedno in ne enačiti.

Besede so očitno sorodne — in prav to je past: sorodna beseda ne pomeni istega sistema. Pojma ella in sila imata res isto večpomenskost (zrak, vreme, svet, zavest), obredni sistem okoli njiju pa je različen.

✦Sedna — mesto najostrejše razlike. Jupiki nimajo Sedne. Namesto potovanja k gospodarici morja imajo obred mehurjev (Nakaciuq): duše tjulnjev se vrnejo v morje skozi led, da se živali znova rodijo. Načelo je isto (žival se vrne, če se z njo pravilno ravna), izvedba pa nasprotna: pri Inuitih gre obrednik k eni postavi in jo pomiri; pri Jupikih vsa vas vsako leto vrne duše same. To je najboljši posamezni dokaz, da Inuiti in Jupiki nista eno ljudstvo z narečnimi razlikami.

✦EvenkiShamanism — najbližja sibirska ustreznica po vlogi in po nauku. Skupno: obrednik potuje in išče izgubljeno dušo; duhovi pomočniki; motiv okostja v posvetitvi; vrnitev živalskih kosti, da se žival lahko rodi znova; boben in petje; obredna hiša ali šotor kot model sveta (qasgiq ob evenškem ševenčedeku). Razlike: evenški šaman deluje za rod in potuje po rodovni reki; jupiški angalkuq deluje za vas in potuje k yuit živali; Evenki nimajo mask, Jupiki so jih razvili do vrhunca; Evenki so bili gibljivi lovci, Jupiki naseljeni. Med tunguskimi in eskimsko-aleutskimi jeziki ni sorodstva; podobnosti so cirkumpolarne.

✦SamiNoaidi — vzporednica in vzporedna usoda predmetov. Skupno: obrednik, ki potuje in išče dušo; duhovi pomočniki; boben; skupnost, ki poje. Najbolj poučna pa je usoda predmetov: samijski bobni in jupiške maske so bili odvzeti, odneseni v evropske in ameriške muzeje in tam razstavljeni; in oboji se danes vračajo. Vrnitev Poulsenovega bobna na Norveško (2022) in razstava Agayuliyararput (1996) sta ista zgodba na dveh koncih sveta. Razlika: samijski bobni so bili sežgani z odlokom, jupiške maske pa odkupljene za muzeje — uničenje z ognjem in uničenje z nakupom.

✦SakhaAiyy — vzporednica po dvojnosti obrednih vlog. Sahe so imeli algysčyta (blagoslavljalca) ob oyuunu (šamanu); Jupiki so imeli angalkuqa ob starešini, ki izreka pravila (alerquutet) — torej tudi tu obstaja obredna avtoriteta, ki ni šamanska. In prav ta nešamanska avtoriteta je v obeh primerih tista, ki je preživela. Prav tako: sahaški kut in jupiški tarneq, sahaški tyyn in jupiški anerneq — ista trodelnost duše, brez jezikovnega sorodstva.

✦Tengrism, Burkhanism — razmejitev. Med turško-mongolsko Sibirijo in jupiškim svetom ni sorodstva; podobnosti (trije svetovi, potovanje, duhovi pomočniki) so cirkumpolarne. Razlika je gospodarska: turško-mongolski svet je pastirski (mleko, konj, čreda), jupiški je lovsko-ribiški (tjulenj, losos, ptica) — in obredni sistem sledi gospodarstvu, ne obratno. Burhanizem pa ponuja kontrast pri organiziranosti: Altajci so ustvarili gibanje z novim duhovništvom, Jupiki niso — namesto tega so v 20. stoletju v veliki meri prevzeli krščanstvo in znotraj njega ohranili obredni okvir.

✦Zunaj kategorije — 14_Severna_Amerika (najpomembnejša zunanja povezava: Krokar kot stvarnik in prevarant povezuje Jupike z Iñupiati, Deni, Tlingiti in Haidami; obred prvega lososa in vračanje kosti na severozahodni obali je neposredna ustreznica obreda mehurjev; potlač in Kevgiq sta obliki obredne izmenjave in tekmovanja v radodarnosti; maske severozahodne obale so najbližja sorodnica jupiških); 09_Kitajska in 05_Iran_in_Srednja_Azija (le prek splošnih cirkumpolarnih vzporednic); 18_Svetovne_Religije (pravoslavje, moravska cerkev in katolištvo kot trije različni izidi istega srečanja — jupiški primer je za primerjalno preučevanje misijona izjemno poučen); 19_Primerjalna_Mitologija (maska kot razkritje in ne kot preobleka; gospodar živali; vrnitev kosti).

Primarni viri

✦Nelson, E. W. (1899). The Eskimo about Bering Strait. Bureau of American Ethnology, 18th Annual Report. — temeljno delo; nastalo med 1877 in 1881; skupaj z zbirko okoli 10 000 predmetov v Smithsonianu.

✦Zbirke mask — Smithsonian NMNH, National Museum of the American Indian (Heye/Twitchell), Ethnologisches Museum Berlin, Musée du quai Branly, Alaska State Museum, Anchorage Museum, Alutiiq Museum (Kodiak), Sheldon Jackson Museum (Sitka).

✦Nunalleq (Quinhagak, izkopavanje od 2009) — predstično gradivo, ohranjeno v permafrostu: lesene maske, obredni predmeti, orodje, trava, krzno. Muzej Nunalleq v Quinhagaku (2018). Najpomembnejši vir, ki ni prešel skozi kolonialno posredovanje.

✦Ustno izročilo, zbrano od Jupikov samih — Calista Elders Council, obsežen dvojezični korpus pričevanj starešin (od devetdesetih let dalje); Alaska Native Language Center (Fairbanks); Jacobson, S. A. Yup'ik Eskimo Dictionary (1984, 2012).

✦Pravoslavni, moravski in katoliški misijonski zapisi in prevodi v jupiščino (od 1840. dalje). Vir o srečanju, ne nevtralen opis.

✦Zgodnji ruski zapisi — L. A. Zagoskin (Pešehodnaja opis, 1847), I. Veniaminov (za Aleute in Alutiiqe).

Sekundarna literatura

✦Fienup-Riordan, A. (1994). Boundaries and Passages: Rule and Ritual in Yup'ik Eskimo Oral Tradition. University of Oklahoma Press. — osrednje delo; razlaga sistema kot ureditve meja in prehodov.

✦Fienup-Riordan, A. (1996). The Living Tradition of Yup'ik Masks: Agayuliyararput (Our Way of Making Prayer). University of Washington Press. — maske, razložene s strani jupiških starešin; nujno.

✦Fienup-Riordan, A. (1990). Eskimo Essays: Yup'ik Lives and How We See Them. Rutgers UP. — kritika zunanjih predstav o "eskimih".

✦Fienup-Riordan, A. (2005). Wise Words of the Yup'ik People: We Talk to You Because We Love You. University of Nebraska Press. — pravila (alerquutet, inerquutet) v besedah starešin.

✦Fienup-Riordan, A. & Rearden, A. (2011, 2016). Qaluyaarmiuni Nunamtenek Qanemciput; Anguyiim Nalliini / Time of Warring. — o Nunivaku in o predstičnih vojnah.

✦Fitzhugh, W. & Kaplan, S. (1982). Inua: Spirit World of the Bering Sea Eskimo. Smithsonian. — razstavni katalog Nelsonove zbirke; izjemno gradivo.

✦Morrow, P. & Schneider, W. (ur., 1995). When Our Words Return: Writing, Hearing, and Remembering Oral Traditions of Alaska and the Yukon. Utah State UP.

✦Kaplan, S. & Barsness, K. — o umetnosti Beringovega morja.

✦Knecht, R. & Jones, W. (2019 in dalje) — objave o izkopavanju Nunalleqa; Britton, K., Masson-MacLean, E.

✦Krupnik, I. & Chlenov, M. (2013). Yupik Transitions: Change and Survival at Bering Strait, 1900–1960. University of Alaska Press. — o sibirskih Jupikih in sovjetski politiki; nepogrešljivo za razmejitev obeh strani meje.

✦Krupnik, I. & Vakhtin, N. — o sibirskem jupiškem znanju in jeziku.

✦Oswalt, W. (1990). Bashful No Longer: An Alaskan Eskimo Ethnohistory, 1778–1988. University of Oklahoma Press.

✦Znamenski, A. A. (1999). Shamanism and Christianity: Native Encounters with Russian Orthodox Missions in Siberia and Alaska, 1820–1917. Greenwood. — edino delo, ki pravoslavni misijon v Sibiriji in na Aljaski obravnava skupaj; neposredno povezuje ta modul s Burkhanism in SakhaAiyy.

✦Mousalimas, S. A. (1995). The Transformation of_Shamanism_ in Alaska. Berghahn. — o pravoslavju in Alutiiqih.

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: da so Jupiki in Inuiti različni ljudstvi z medsebojno nerazumljivima jezikoma znotraj eskimsko-aleutske družine; pojmi yua/yuit, ella / Ellam Yua, tuunraq, anerneq, tarneq, angalkuq; obstoj in vloga qasgiqa; pet velikih zimskih praznikov (Nakaciuq, Kevgiq, Elriq, Petugtaq, Kelek) in njihova vsebina; obred mehurjev in nauk, da duša tjulnja prebiva v mehurju; maske kot enkratni obredni predmeti z obroči, luknjami in priveski, izdelani po angalkuqovem videnju in praviloma uničeni po obredu; odsotnost Sedne v jupiškem sistemu; Krokar (Tulukaruk) kot stvarnik-prevarant in s tem povezava s severozahodno Ameriko; Nelsonovo zbiranje 1877–1881 in obseg zbirke; epidemije 1838–39, 1900 in 1918–19 ter njihove posledice; razdelitev misijonskih območij med pravoslavne, moravske in katoliške ter različne posledice za ples in maske; odkup mask za muzeje in njihovo odkritje pri nadrealistih; razstava Agayuliyararput (1996); izkopavanje Nunalleqa (od 2009) in muzej v Quinhagaku (2018); zaprta meja med sibirskimi in ameriškimi Jupiki 1948–1988 in ponovno odprtje 1988.

✦Srednja: kolikšen je bil obseg in pogostost mask pred stikom (Nunalleq je vprašanje odprl na novo, a gradivo je še v obdelavi); v kolikšni meri je Nelsonov opis obredov odsev celotnega jupiškega sveta ali le njegovega dela; koliko so se obredni koledarji razlikovali med Kuskokwimom, Yukonom, Nunivakom in Bristolskim zalivom; kolikšna je bila vloga žensk med angalkut (izpričana, a slabo popisana); ali je bila razdelitev misijonskih območij formalen dogovor ali dejansko stanje; koliko je pravoslavna strpnost do plesa načelna in koliko posledica pomanjkanja duhovnikov.

✦Nizka / sporno: koliko so predstične maske iz Nunalleqa neposredna predhodnica mask iz 19. stoletja; ali je Ellam Yua predkrščanski pojem v tej obliki ali je bil poudarjen šele ob prevajanju krščanskih besedil; v kolikšni meri so opisi angalkuqovih prikazov moči (prebadanje, obglavljanje in vrnitev) opis obreda in v kolikšni pripovedni okvir; koliko so sodobne plesne izvedbe podobne predstičnim; ali je smiselno za jupiški sistem uporabljati izraz "šamanizem"; kolikšna je bila predstična pogostost vojn (bow-and-arrow wars) in njihov vpliv na obredje.

✦Izrecno zavrnjeno: da so Jupiki Inuiti ali da je jupiščina narečje inuktituta; da Jupiki poznajo Sedno; da je "eskimski šamanizem" enoten sistem (jupiški in kanadski inuitski se bistveno razlikujeta); da so bile jupiške maske izvirno umetnine, namenjene ohranjanju; da je bil angalkuq izobčenec ali goljuf (kar je misijonarska oznaka); da je jupiško obredje popolnoma izginilo (ples, maske in koledar so se obnovili, čeprav vloga angalkuqa ne); da je izraz "eskim" enako sporen povsod (v Kanadi in Grenlandiji je, na Aljaski je položaj drugačen, ker izraz "Inuit" Jupikov ne zajema).

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-02.