Prevarant

Prevarant je lik, ki krši pravila — družbena, obredna, telesna, kozmična — in katerega kršitve svet hkrati kvarijo in ustvarjajo. Krade, laže, se maskira, menja spol, umre in oživi, poje preveč, se osmeši, prinese ljudem ogenj ali smrt in pogosto oboje v isti zgodbi.

Kaj prevarant NI:

Kaj je pri prevarantu dejansko ponovljivo:

✦Mejnost. Giblje se med svetovi — nebom in zemljo, živimi in mrtvimi, ljudmi in bogovi, moškim in ženskim. Kjer je meja, je prevarant.

✦Požrešnost in poželenje. Telesne potrebe so pretirane in pogosto smešne. Prevarantske pripovedi so redno nespodobne — in prav ta plast je bila v zapisih 19. in 20. stoletja pogosto izpuščena ali prevedena v latinščino.

✦Zvijača kot orodje šibkega. Prevarant je praviloma manjši, šibkejši ali nižji od nasprotnika, ki ga premaga.

✦Neuspeh. Prav tako pogosto nasede sam sebi. To je ključno in poljudne obravnave to redno spregledajo.

✦Ustvarjalna posledica. Iz kršitve nastane nekaj trajnega: ogenj, smrt, letni časi, oblike živali, delitev sveta.

Razširjene napačne predstave

1. Nastanek oznake

Angleška beseda trickster je bila v etnografijo vpeljana v 19. stoletju in se je ustalila v ameriški antropologiji: Daniel Brinton je uporabil izraz "the trickster", Franz Boas pa je v uvodu k zbirkam severozahodne obale (Tsimshian Mythology, 1916) postavil vplivno razlikovanje med prevarantom in kulturnim junakom — in opozoril, da sta v ameriškem gradivu pogosto isti lik. Ta protislovnost je od začetka jedro razprave.

Franc. fripon divin ("božanski slepar") in nem. Schelm sta prevoda, ki sta se uveljavila prek Radinove knjige.

2. Paul Radin (1956) — temeljno delo

Paul Radin (1883–1959), Boasov učenec, je leta 1956 objavil The Trickster: A Study in American Indian Mythology. Knjiga ima tri dele, kar je za njeno oceno bistveno:

✦Besedilo: izdaja vinebaškega (Ho-Chunk) prevarantskega cikla — 49 epizod lika Wakdjunkaga, ki jih je Radin zbral v začetku 20. stoletja. To je še vedno najbolj citirano prevarantsko besedilo v svetovni literaturi.

✦Radinov komentar: razlaga cikla kot pripovedi o postopnem nastajanju osebe — Wakdjunkaga sprva ne loči lastnih telesnih delov od sebe (govori s svojim danesnim črevesjem, si zažge zadnjico, poje lastno drobovje), na koncu pa postane družbeno bitje.

✦Komentarja Karla Kerényija in C. G. Junga: Kerényi o grškem gradivu, Jung o prevarantu kot arhetipu "sence".

Ta tretji del je knjigo naredil svetovno znano in je hkrati vir njenih največjih težav. Jungov esej je prevaranta iz konkretnega vinebaškega gradiva prestavil v splošno psihologijo, in v tej obliki je pojem krožil naprej.

Kaj pri Radinu velja in kaj ne:

3. Razširitev in strukturalizem

✦Claude Lévi-Strauss (La structure des mythes, 1955) je prevaranta razložil strukturalno: ker je kojot mrhovinar, je posrednik med lovom (ubijanje) in poljedelstvom (rast) — torej med življenjem in smrtjo. Prevarant je členek, ki premošča nezdružljivo nasprotje, in prav zato mora biti dvoumen. To je še vedno najbolj razsvetljujoča posamezna razlaga, čeprav nepreverljiva.

✦Mary Douglas (Purity and Danger, 1966) je ponudila okvir, ki dobro ustreza prevarantu, ne da bi ga imenovala: nečistost je nekaj, kar ne sodi v nobeno kategorijo, in mejna bitja so zato hkrati nevarna in sveta.

✦Victor Turner (The Ritual Process, 1969) je z liminalnostjo in communitas ponudil obredni okvir; obredni klovni (glej spodaj) so tu domači.

✦Barbara Babcock-Abrahams ("A Tolerated Margin of Mess": The Trickster and His Tales Reconsidered, Journal of the Folklore Institute, 1975) — eno najbolj citiranih besedil o prevarantu; postavi ga v okvir "obrnjenega sveta" (symbolic inversion) in opozori na institucionalno dopuščenost nereda.

✦Robert Pelton (The Trickster in West Africa, 1980) — najbolj temeljita obravnava zahodnoafriškega gradiva (Ananse, Legba, Eshu, Ogo-Yurugu), ki zavrne enostavno prenašanje ameriške kategorije.

✦William Hynes in William Doty (ur., Mythical Trickster Figures, 1993) — zbirka, ki je predlagala nabor ponovljivih potez: dvoumnost in protislovnost; sleparjenje in prevara; preobrazba oblike; obračanje položaja; sel in posnemovalec bogov; sveti in nespodobni hkrati. Ta nabor je danes najbolj uporaben delovni pripomoček.

4. Lewis Hyde (1998)

Lewis Hyde, pesnik in esejist, je v Trickster Makes This World: Mischief, Myth, and Art (1998) prevaranta obravnaval kot lik ustvarjalnosti: tisti, ki premika meje, ki ga poganja lakota in ki iz sleparjenja naredi umetnost. Obravnava Hermesa, Eshuja, Kojota, Krišno, Lokija in nato sodobne ustvarjalce — Duchampa, Cagea, Ginsberga, in zlasti Fredericka Douglassa, ki ga bere kot prevaranta, ki obrne pravila zoper suženjski red.

Ocena: delo je esejistično, ne antropološko, in Hyde tega ne skriva. Je kulturno zelo vplivno in intelektualno bogato; kot vir o posameznih izročilih ga je treba brati previdno, ker gradivo izbira po tematski primernosti. Modul ga navaja kot pomembno branje, ne kot etnografski vir.

5. Sodobna kritika — najpomembnejši del za pošteno obravnavo

Od devetdesetih let naprej se je zoper kategorijo dvignil resen ugovor, v veliki meri iz vrst domorodnih raziskovalcev in pisateljev:

✦Oznaka ni domača. Nobeno ljudstvo ne uporablja kategorije "trickster"; nadeta je bila od zunaj in zliva like, ki v izvirnih izročilih niso istovrstni.

✦Zliva različne like. Wakdjunkaga, Kojot, Krokar, Zajec, Nanabozho, Iktomi imajo v svojih izročilih različne vloge, imena, obredne okvire in prepovedi.

✦Odstranja kontekst. Pripovedi so pogosto sezonsko omejene, vezane na določenega pripovedovalca, na določen namen in na določeno občinstvo. V zbirki, urejeni po motivih, tega ni več.

✦Postane stereotip. V poznem 20. stoletju je "trickster" postal splošna oznaka za domorodno književnost, kar je pisatelje omejevalo namesto osvobajalo.

✦Osrednja zbirka te razprave je Troubling Tricksters: Revisioning Critical Conversations (ur. Deanna Reder in Linda Morra, 2010), ki povzema odpor domorodnih pisateljev in kritikov ter razlaga upad novih študij o "tricksterju". Kritiko so med drugim izrazili Kimberly Blaeser, Craig Womack in Robert Warrior.

✦Radinov odnos do gradiva in do sogovornikov je bil deležen postkolonialne kritike; njegova izdaja je hkrati dragocena in problematična.

Kaj iz tega sledi za modul. Ne to, da je kategorija neuporabna — ampak da mora biti uporabljena kot delovna oznaka za primerjavo, ne kot trditev o naravi likov, in da mora vsak primer nositi svoje ime, svoje ljudstvo in svoj pridržek. Modul se tega drži.

Severna Amerika

Splošni pridržek: likov ni mogoče zliti; sledijo posamezni, poimenovani primeri, in modul ne navaja obredno omejenega gradiva.

✦Wakdjunkaga (Ho-Chunk / Vinebago): junak Radinovega cikla. Odide na vojno pohod in ga zapusti, uniči svoj čoln, se pogovarja s svojo desno roko, ki se bori z levo, se preobrazi v žensko in rodi otroke, na koncu pa svet uredi za ljudi in odide. Cikel je izrazito telesen in nespodoben, kar je bilo v starejših objavah blaženo.

✦Kojot: pri Navajih (Máʼii) je nevaren in povezan s čarovništvom, pripovedi so sezonsko omejene (samo pozimi); pri Nez Perce in Kalifornijskih ljudstvih je pogosto sostvarnik; pri drugih je bedak. To niso različice enega lika.

✦Krokar (Raven, tlingitsko Yéil, hajdovsko Xhuuya): na severozahodni obali ukrade sonce, luno in zvezde iz škatel v hiši nebeškega starca in jih izpusti na nebo — s čimer svet dobi svetlobo. Hkrati je nenasiten in sebičen. Motiv "kraje svetlobe" je izpričan v več različicah (glej SolarHero).

✦Nanabozho / Wisakedjak (Anišinabe, Kri): kulturni junak in prevarant; v pripovedih o potopu pošlje živali po blato, da obnovi zemljo (glej Cosmogonia, Deluge).

✦Iktomi (Lakota): pajek; Zajec (Rabbit) v jugovzhodnih izročilih — ta zadnji je zgodovinsko pomemben, ker se je v ameriškem jugu srečal z afriškim zajcem in prispeval k liku Br'er Rabbit.

✦Obredni klovni: koshare in koyemshi pri Puebloških ljudstvih, heyoka pri Lakotah. To niso pripovedni liki, ampak obredne vloge živih ljudi, ki javno kršijo dostojnost. Turnerjev in Babcockin okvir "dopuščenega nereda" je tu najbolj na mestu. Podrobnosti obredov modul ne navaja, ker so v mnogih skupnostih omejene.

Zahodna Afrika

✦Anansi / Ananse (Akani, Gana): pajek. V najbolj znani pripovedi od nebeškega boga Nyameja kupi vse zgodbe sveta — zato se v akanski rabi imenujejo anansesem, "pajkove zgodbe" — tako da mu pripelje pitona, leoparda, sršene in duha, kar se zdi nemogoče. Preko atlantske trgovine s sužnji je Anansi prešel v Karibe (Anansi, Aunt Nancy) in v ameriški jug; to je izpričana zgodovinska pot, ne domneva.

✦Eshu / Èṣù (Joruba) in Legba (Fon): ne "prevaranta" v šaljivem pomenu, ampak òrìṣà meje, prehoda in sporočila. Eshu odpira in zapira poti, prenaša darove bogovom, in je hkrati tisti, ki povzroči spor med dvema prijateljema tako, da med njima hodi s klobukom, ki je z ene strani bel in z druge rdeč. Njegovo znamenje je ob vratih, na križišču, na tržnici. V diaspori postane Exu (brazilski kandomble), Elegguá (kubanska santería), Papa Legba (haitski vodun). Ključni pridržek: misijonarski prevodi so ga enačili s Satanom — to je napačno in v jorubskih skupnostih žaljivo; Eshu ni zlo, ampak nujen posrednik.

✦Ogo / Yurugu (Dogoni): bledi lisjak, ki pretrga red stvarjenja. Pridržek: gradivo izvira iz Griaulovih zapisov, ki jih terenska preveritev Walterja van Beeka (1991) ni potrdila — nizka do srednja zanesljivost.

✦Zajec, želva in pajek so v zahodnoafriškem ljudskem pripovedništvu trije najpogostejši prevarantski liki; kateri prevladuje, se razlikuje po območju.

Grčija in Rim

✦Hermes: Homerska himna Hermesu (7.–6. stoletje pr. n. št.) je vzorčno prevarantsko besedilo. Prvi dan po rojstvu Hermes izplezi iz zibelke, iz želvinega oklepa naredi liro, ukrade Apolonovo govedo, ga vodi vzvratno, da zabriše sledi, si na noge priveže vejevje, žrtvuje dve živali, se vrne v zibelko in pred Zevsom laže z nedolžnim obrazom. Spor se konča z izmenjavo: Apolon dobi liro, Hermes glasnikovo palico in govedo. To je vzorčen prevarantski razplet: kršitev se konča z novo ureditvijo. Hermes je nato bog meja (hermi ob poteh), trgovine, tatov, sporočil in psihopomp.

✦Prometej: ukrade ogenj in ga v koprivini ali komolčastnikovi bilki prinese ljudem; pri Mekoni bogove prevara pri delitvi žrtvenega mesa (kosti v maščobi proti mesu v želodcu) — kar po Hesiodu utemelji, zakaj ljudje bogovom darujejo kosti. Kazen je nesorazmerna in ga naredi za tragični, ne komični lik.

✦Odisej (polýtropos, "mnogozvit"): človek, ne bog; njegova zvijača s "Nihče" pri Polifemu in trojanski konj sta prevarantski v čisti obliki.

✦Rim: Merkur kot Hermesov ustreznik; v ljudskem pripovedništvu razni sleparski liki, brez enotnega prevaranta.

Nordijski svet — Loki

Loki je hkrati najbolj znan in najbolj sporen primer. Izpričana dejanja:

✦Priskrbi bogovom njihove najboljše predmete: ostriže Sifine lase, nato pa s stavo pri palčkih pridobi zlate lase, Gungnir, Mjölnir, Skidbladnir in Draupnir — torej so vsi glavni predmeti bogov posledica njegove zdrahe.

✦Kot kobila rodi osmeronogega Sleipnija, da bi rešil bogove iz pogodbe z zidarjem-velikanom. Spolna preobrazba je izrecna.

✦Ukrade Idunine jabolke in jih mora vrniti.

✦V Lokasenni na pojedini vsakemu bogu in boginji našteje sramoto.

✦Povzroči Baldrovo smrt in kot Þǫkk prepreči njegovo vrnitev (glej DyingGod, Descent).

✦Za kazen je vklenjen s črevesjem svojega sina, nad njim kapa strup, žena Sigyn ga lovi v skledo.

✦Ob Ragnaröku se osvobodi in vodi vojsko zoper bogove; pade v dvoboju s Heimdallom.

Pridržek, ki ga je treba navesti: viri so Snorri (13. stoletje) in Poetična Edda; koliko je Lokijeva "hudičevska" plat predkrščanska, je predmet trajne razprave (obravnavali so jo Jan de Vries, Georges Dumézil — v knjigi Loki, 1948, kjer ga primerja z osetinskim Syrdonom — in John Lindow). Dumézilova primerjava je zanimiva, a ni splošno sprejeta.

Indija

✦Krišna kot otrok krade maslo (makhan chor), skrije oblačila kopajočim se gopi, laže materi Jašodi — in ko mu odpre usta, ta v njih zagleda celotno vesolje. Ta plast je izrazito prevarantska, a je vpeta v bhakti pobožnost, kjer je namen ljubezen, ne nered. Prenos oznake "trickster" na Krišno je zato treba označiti kot razlagalni, ne opisni.

✦Narada je nebeški modrec, ki s sejanjem sporov požene dogajanje; opravlja vlogo posrednika in dražljivca.

✦Živalske zbirke — Pančatantra, Jātake — so polne zvijačnih šakalov, opic in zajcev; to je književna, ne božanska prevarantskost.

Vzhodna Azija

✦Sun Wukong, opičji kralj (Potovanje na zahod, 16. stoletje): ukrade breskve nesmrtnosti, izbriše svoje ime iz knjige mrtvih, se bori z nebeško vojsko, dokler ga Buda ne ujame pod goro. Eden najbolj priljubljenih likov v vzhodni Aziji; hkrati je romaneskni lik, ne izročilno božanstvo.

✦Lisica: kitajska huli jing, japonska kicune, korejska kumiho — preobrazbena, zapeljiva, nevarna. Japonski Inari-kult jo poveže s svetiščem; ne gre za en sam lik.

✦Tanuki (japonski psičji jazbec): preobrazbeni šaljivec z izrazito nespodobno ikonografijo.

Polinezija — Māui

Māui je najbolj razširjen lik Tihega oceana in nastopa v Aotearoi, na Havajih, Tahitiju, Tongi, Samoi in drugod, z različnimi podrobnostmi. Osrednja dejanja:

✦z ribiškim trnkom (iz čeljustne kosti prednice) izvleče otoke iz morja — Severni otok Nove Zelandije je Te Ika-a-Māui, "Māuijeva riba";

✦ujame sonce in ga s pretepanjem prisili, da hodi počasneje (glej SolarHero);

✦ukrade ogenj od Mahuike in ga skrije v drevesa;

✦umre ob poskusu doseči nesmrtnost: vstopi v telo velike prednice Hine-nui-te-pō in namerava iti skoznjo; ptičica se zasmeje, prednica se zbudi in ga zdrobi — zato ljudje umiramo (glej Descent, DyingGod).

Māui je najboljši posamezen primer, ker v enem liku združi vse tri: prevarantsko kršitev, sončni motiv in neuspelo katabazo.

Drugod

✦Mezoamerika: Hero dvojčka Popol Vuha premagata Xibalbo z ukano, ne s silo (glej DivineTwins, Descent). Azteški Tezcatlipoca ("kadeče se zrcalo") je zvijačen, spremenljiv in nevaren; enačenje s "tricksterjem" je delno.

✦Bližnji vzhod: Enki / Ea je bog modrosti, ki obide sklep bogov in reši človeka pred potopom (glej Deluge); je zvijačen, a ni prevarant v celoti. Poznejši ljudski liki: Nasredin Hodža (razširjen od Balkana do Srednje Azije), Džuha v arabskem svetu.

✦Evropska ljudska izročila: Lisjak Reineke (Reynard, srednjeveški ciklus), Till Eulenspiegel, Petrica Kerempuh v hrvaškem izročilu, Kurent v slovenskem — čeprav je Kurent v veliki meri novoveška literarna in etnološka konstrukcija in ga je treba navajati s pridržkom.

✦Afroameriška diaspora: Br'er Rabbit — zlitje afriškega zajca in ameriškega gradiva; zvijača kot orodje suženjske skupnosti. Pomemben zgodovinski pomen: prevarantska pripoved kot prikrita oblika upora. Zbirka Joela Chandlerja Harrisa (Uncle Remus, 1880) je gradivo ohranila in ga hkrati vpela v rasistični okvir okvirne pripovedi — kar je treba navesti ob vsaki uporabi.

Kaj se dejansko ponavlja (po naboru Hynes & Doty, dopolnjeno):

✦Temeljna dvoumnost — hkrati ustvarjalec in razdiralec, sveti in nespodobni.

✦Slepar in prevarani. Skoraj vsak prevarant tudi sam nasede; to je pripovedno bistveno.

✦Preobrazba oblike in spola — Loki kot kobila, Wakdjunkaga kot ženska, lisica kot lepotica.

✦Obračanje položaja — šibki premaga močnega, spodnji zgornjega, otrok odraslega.

✦Sel in posnemovalec bogov — Hermes, Eshu, Legba: posredovanje med ravnmi je pogosto njihova uradna vloga.

✦Kraja koristne stvari za ljudi — ogenj (Prometej, Māui), sonce (Krokar), zgodbe (Anansi), voda, ribe.

✦Telesnost in nespodobnost — jedenje, iztrebljanje, spolnost; to je bilo v starejših zbirkah sistematično izbrisano.

✦Meja kot domovanje — križišče, vrata, prag, obala, rob vasi.

Kaj se resnično razlikuje:

Najbolj poučna razlika je zadnja vrstica. Kjer prevarant umre, pripoved praviloma razlaga smrtnost (Māui). Kjer je vklenjen, razlaga prihodnjo katastrofo (Loki) ali človekov položaj (Prometej). Kjer odide, razlaga sedanji red sveta (Wakdjunkaga). Isti lik, tri različne pripovedne naloge.

1. Strukturalizem — najbolj razsvetljujoč

Lévi-Strauss: prevarant je posrednik med nezdružljivima poloma, in zato mora biti sam dvoumen. Kojot kot mrhovinar posreduje med lovom in poljedelstvom, med smrtjo in življenjem. Prispevek: pojasni, zakaj je dvoumnost nujna, ne naključna, in zakaj se prevarant pojavlja prav na mejah. Kritika: analiza je nepreverljiva in bere gradivo prosto.

2. Obredna in družbena razlaga

Turner (liminalnost), Babcock ("dopuščeni rob nereda"), Douglas (nečistost kot kategorična neuvrstljivost): prevarantske pripovedi in obredni klovni so institucionalizirano kršenje, ki red potrjuje s tem, da ga začasno obrne. Podprto z obrednimi primeri, kjer imamo opazovanje. Kritika: funkcionalistična razlaga tvega krožnost (nered obstaja, ker krepi red).

3. Ideološka in politična razlaga

Zvijača kot orodje šibkega: Br'er Rabbit v suženjstvu, Nasredin pod oblastjo, Anansi v diaspori. James C. Scott (Weapons of the Weak, 1985; Domination and the Arts of Resistance, 1990) ponuja splošni okvir za "prikrite oblike upora", ki se dobro prilega. Podprto tam, kjer imamo zgodovinski kontekst. Kritika: ne pojasni prevarantov v družbah brez izrazite podrejenosti.

4. Arhetipska branja

Jung: prevarant kot senca — potlačeni, neprilagojeni del osebnosti; Radinova knjiga je to razlago razširila. Campbell ga vključi v monomit. Stanje: kulturno zelo vplivno (od literarne teorije do popularne kulture), akademsko obrobno. Očitki: neovrgljivost, brisanje kulturnih razlik, izbiranje gradiva. Campbellov monomit velja za pretirano poenotujoč. Modul takšna branja navaja kot stališče, ne kot ugotovitev.

5. Estetska in ustvarjalna razlaga — Hyde

Prevarant kot lik ustvarjalnosti: tisti, ki premika meje, ki se hrani z lakoto in ki iz kršitve naredi novo obliko. Prispevek: zajame nekaj, kar drugi modeli spregledajo — da so prevarantske pripovedi estetsko premišljene, ne le funkcionalne. Omejitev: esejistična, ne etnografska; gradivo izbira po temi.

6. Postkolonialna kritika kategorije

Najpomembnejši sodobni model — in hkrati kritika vseh prejšnjih. Trditev: kategorija je nastala zunaj obravnavanih izročil, zliva različne like, odstranja kontekst in je postala stereotip. Osrednja zbirka: Troubling Tricksters (Reder & Morra, 2010). Kaj sledi: kategorija je uporabna kot delovna oznaka za primerjavo, ne kot trditev o naravi likov; vsak primer mora nositi svoje ime, ljudstvo in pridržek.

7. Metodološko opozorilo: paralelomanija in raztezanje oznake

✦Samuel Sandmel (1961/1962): parallelomania — precenjevanje podobnosti in sklepanje iz nje na izvor. Pri prevarantu je posebno mikavna, ker je "zvijačnost" tako splošna, da vanjo pade skoraj vsak dejaven lik.

✦Jonathan Z. Smith: primerjava je raziskovalčevo dejanje; treba je povedati, glede na kaj primerjamo.

✦Posebna past tega modula: oznaka brez lastnika. Ker "trickster" ni domača kategorija, ni nobenega izročila, ki bi lahko reklo, da je uporabljena narobe. Zato mora biti previdnost vgrajena v metodo.

Praktično pravilo modula: pri vsakem liku navesti (a) njegovo domače ime in ljudstvo, (b) ali ima kult ali je samo pripoveden, (c) ali obstajajo omejitve glede pripovedovanja, (d) kje se od oznake "prevarant" oddaljuje.

✦Križišče — Eshu in Papa Legba; kraj, kjer se odloča in kjer se daruje. Prehod v diasporo je ta znak ohranil.

✦Klobuk, ki je z ene strani bel in z druge rdeč — Eshujeva pripoved o dveh prijateljih, ki se skregata o barvi; najbolj jedrnata podoba prevarantske dvoumnosti v svetovnem gradivu.

✦Pajek in pajčevina — Anansi, Iktomi; mreža kot past in kot pripoved.

✦Vzvratno vodena čreda in pletene sandale — Hermesova kraja; zabrisane sledi.

✦Herma — kamnit steber z glavo in falosom ob poti; hkrati mejnik in znak boga meja.

✦Želvin oklep kot lira — Hermesova iznajdba iz ubite živali; ustvarjanje iz kršitve.

✦Vklenjenost pod kapljajočim strupom — Loki in Sigyn s skledo; upodobljeno na več kamnih (npr. Gosforthski križ, Anglija, 10. stoletje) — redek primer predsnorrijeve ikonografije.

✦Ribiški trnek iz čeljustne kosti — Māuijev matau; v maorski umetnosti pogost obesek.

✦Trebušasti tanuki z bobnom — japonske kipce pred gostilnami; humor kot javni znak.

✦Odrta koža in obrnjena oblačila — obredni klovni; obrnjenost kot vidno znamenje.

✦Škatle z lučmi — Krokarjeva kraja sonca, luna in zvezd; na severozahodni obali pogost motiv na skrinjah in totemih.

✦DyingGod — Māui umre ob poskusu doseči nesmrtnost, in Loki povzroči Baldrovo smrt ter prepreči njegovo vrnitev. Prevarant je pogosto tisti, ki naredi smrt dokončno — to je najpomembnejša vez med moduloma.

✦SolarHero — Māui ujame sonce, Krokar ukrade sonce, Hou Yi postreli odvečna sonca. Ukrotitev ali priskrba sonca je pogosto prevarantsko dejanje.

✦Descent — Hero dvojčka premagata Xibalbo z ukano; Māuijev vstop v telo prednice je neuspela katabaza; Loki v obliki Þǫkk deluje na meji med svetovoma. Prevarant je pogosto edini, ki mejo lahko prehaja.

✦DivineTwins — Hero dvojčka sta hkrati dvojčka in prevaranta; nagajivost je tudi v Wardovem naboru potez indoevropskih dvojčkov.

✦Cosmogonia — v več izročilih (severnoameriška, zahodnoafriška, sibirska) je stvarnik ali sostvarnik prevarant, kar spodnaša predpostavko o vzvišenem stvarniku. Nanabozho obnovi zemljo po potopu.

✦Deluge — Enki/Ea obide sklep bogov in opozori človeka; potapljaški motiv je pri Nanabozhu prevarantski.

✦Apocalypse — Loki se ob Ragnaröku osvobodi in vodi vojsko zoper bogove; prevarant kot sprožilec konca sveta.

✦GreatMother — Hine-nui-te-pō kot velika prednica, ki Māuija zdrobi; ženska mejna figura na koncu prevarantove poti.

✦Chaoskampf — razmejitev: prevarant premaga nasprotnika z zvijačo, junak Chaoskampfa s silo. Razlika je pripovedno bistvena.

Temeljna dela

✦Radin, P. (1956). The Trickster: A Study in American Indian Mythology (s komentarjema K. Kerényija in C. G. Junga). — temeljno delo; besedilo dragoceno, razlagalni okvir sporen.

✦Hynes, W. J. & Doty, W. G. (ur.) (1993). Mythical Trickster Figures: Contours, Contexts, and Criticisms. — najbolj uporaben delovni nabor potez.

✦Pelton, R. D. (1980). The Trickster in West Africa. — najtemeljitejša obravnava afriškega gradiva; zavrne prenašanje ameriške kategorije.

✦Babcock-Abrahams, B. (1975). "A Tolerated Margin of Mess", Journal of the Folklore Institute 11. — eno najbolj citiranih besedil.

✦Hyde, L. (1998). Trickster Makes This World: Mischief, Myth, and Art. — esejistično, kulturno vplivno; ne etnografski vir.

✦Reder, D. & Morra, L. (ur.) (2010). Troubling Tricksters: Revisioning Critical Conversations. — osrednja sodobna kritika kategorije; obvezno branje ob Radinu.

✦Lévi-Strauss, C. (1955). The Structural Study of Myth, JAF 68. — strukturalistična razlaga kojota.

✦Douglas, M. (1966). Purity and Danger; Turner, V. (1969). The Ritual Process.

✦Jurich, M. (1998). Scheherazade's Sisters: Trickster Heroines and Their Stories in World Literature. — o ženskih prevarantkah.

✦Scott, J. C. (1990). Domination and the Arts of Resistance. — okvir za zvijačo kot upor.

Posamezna izročila

✦Boas, F. (1916). Tsimshian Mythology — razlikovanje prevaranta in kulturnega junaka; severozahodna obala.

✦Bright, W. (1993). A Coyote Reader — kojot pri različnih ljudstvih, s poudarkom na razlikah.

✦Erdoes, R. & Ortiz, A. (ur.). American Indian Trickster Tales — priročna zbirka; brati z zavestjo, da zbirka po motivih odstrani kontekst.

✦Rattray, R. S. (1930). Akan-Ashanti Folk-Tales; Vecsey, C. — Anansi.

✦Gates, H. L. Jr. (1988). The Signifying Monkey — Eshu, signifyin(g) in afroameriška književnost; osrednje delo.

✦Drewal, H. J.; Thompson, R. F. (1983). Flash of the Spirit — Eshu in diaspora.

✦Homerska himna Hermesu — komentar Richardson, N.; Burkert, W. Greek Religion.

✦Dumézil, G. (1948). Loki — primerjava s Syrdonom; zanimivo, ni splošno sprejeto.

✦Lindow, J. (1997; 2001). Murder and Vengeance among the Gods; Norse Mythology — trezna obravnava Lokija.

✦Orbell, M.; Beckwith, M. Hawaiian Mythology — Māui.

✦Yu, A. C. (prev.), The Journey to the West — Sun Wukong.

✦Harris, J. C. (1880). Uncle Remus — gradivo ohranjeno, okvir rasističen; navajati le s to opombo; sodobne obravnave: Baer, F. E., Levine, L. W. (Black Culture and Black Consciousness, 1977).

Kaj NI vir

✦Poljudne zbirke, ki like iz desetin izročil predstavljajo kot en sam arhetip, brez imen ljudstev in brez pridržkov.

✦Gradivo, ki Eshuja ali Legbo enači s Satanom — izrecno zavrnjeno; misijonarska napaka z živimi posledicami.

✦Novodobne "trickster medicine" predelave, ki obredne vloge (heyoka, koshare) predstavljajo kot prosto dostopne prakse.

✦Zbirke, ki obredno ali sezonsko omejene pripovedi objavljajo brez navedbe omejitve.

✦Pisateljski priročniki, ki Campbellovo ali Jungovo shemo navajajo kot ugotovitev vede.

✦Izdaje Uncle Remusa brez opombe o okviru pripovedi.

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: da je "trickster" znanstvena, ne domača kategorija; da je Radinova knjiga iz leta 1956 in da vsebuje vinebaški cikel o Wakdjunkagi ter komentarja Kerényija in Junga; da so v Homerski himni Hermesu izpričani kraja goveda, vzvratno vodenje in iznajdba lire iz želvinega oklepa; da je Loki oče Sleipnija (kot kobila), da povzroči Baldrovo smrt in da je vklenjen s Sigyn ob strani; da je Gosforthski križ predsnorrijeva upodobitev tega prizora; da so akanske zgodbe imenovane anansesem po Anansiju in da je lik po atlantski poti prešel v Karibe in ameriški jug; da je Eshu òrìṣà meje in prehoda in da je bil v misijonarskih prevodih napačno enačen s Satanom; da Māui upočasni sonce, izvleče otoke in umre ob poskusu doseči nesmrtnost; da Krokar na severozahodni obali izpusti sonce iz škatel; da so prevarantske pripovedi pri več severnoameriških ljudstev sezonsko omejene; da je zbirka Troubling Tricksters (2010) osrednji izraz sodobne kritike kategorije.

✦Srednja: koliko je Lokijeva zlobna plat predkrščanska in koliko Snorrijeva oziroma krščanska ureditev; kako natančno je Radin zapisal vinebaški cikel in koliko je uredil; razmerje med afriškim zajcem in Br'er Rabbitom (pot je izpričana, obseg neposredne kontinuitete manj); koliko je Dumézilova primerjava Lokija s Syrdonom utemeljena; kolikšen del akanskega in jorubskega gradiva odraža stanje pred kolonialnim stikom; ali je Krišnovo otroško krajo smiselno uvrščati v to kategorijo.

✦Nizka / sporno: "trickster" kot univerzalni arhetip; jungovska razlaga prevaranta kot sence; Campbellov monomit; Radinova evolucijska teza o ciklu kot zapisu zgodnje stopnje zavesti; Lévi-Straussova razlaga kojota kot posrednika (razsvetljujoča, a nepreverljiva); funkcionalistična razlaga dopuščenega nereda; Griaulovo dogonsko gradivo o Ogo/Yurugu; Kurent kot izpričan starodavni slovenski prevarantski lik.

✦Izrecno zavrnjeno: enačenje Eshuja ali Legbe s Satanom; trditev, da je "Kojot" en sam lik severnoameriških izročil; trditev, da so prevarantske pripovedi otroške zgodbe; predstavljanje obrednih klovnov kot prosto dostopne duhovne prakse; trditev, da je Anansi božanstvo; predstavljanje kategorije "trickster" kot domače oznake kateregakoli izročila.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-11.