Religija Tiwanakuja

Tiwanaku je bilo obredno in politično središče na južnem robu jezera Titicaca, na bolivijskem visokem planoteju (altiplano), na nadmorski višini ok. 3850 m. Je najvišje ležeče mesto te velikosti, kar jih je človeštvo kdaj zgradilo pred novim vekom.

Za razumevanje tega modula sta odločilni dve časovni razdalji:

Zato modul že tu pove svojo glavno ugotovitev: Tiwanaku je pri oblikovanju inkovske religije igral neposrednejšo in preverljivejšo vlogo kot Chavín. Inki so k razvalinam Tiwanakuja romali, tam gradili, od tam prevzemali kamnoseške in ikonografske vzorce in svojo lastno izvorno pripoved umestili prav v jezero Titicaca. To je izpričano — arheološko (Isla del Sol) in v kolonialnih virih (Cieza de León, Betanzos, Cobo).

Hkrati modul enako odločno zavrne poenostavitev, ki iz tega sledi: da je "Sončni bog" na Sončnih vratih Wiraqucha. To je inkovska in kolonialna razlaga razvalin, ki so jih Inki našli — ne pa to, kar so ljudje Tiwanakuja o svoji podobi mislili sami. Med njimi in Inki je pol tisočletja in menjava jezika. Podrobno v razdelku o primerjalnih povezavah in v modulu Viracocha.

Kaj Tiwanaku je

Kaj Tiwanaku ni

Časovnica

Jezero Titicaca

Titicaca je s 3812 m n. v. največje visokogorsko plovno jezero na svetu. Za razumevanje Tiwanakuja je odločilno:

✦Jezero blaži temperaturo. Brez njega poljedelstvo na tej višini ne bi bilo mogoče. Prav zato je tiwanakujska civilizacija nastala ob obali, ne v notranjosti planote.

✦Jezero je obredno središče Andov, in to pred Tiwanakujem, med njim in po njem — do danes. Redkokateri kraj v Amerikah ima tako dolgo neprekinjeno versko pomembnost.

✦Jezero je bilo v vseh andskih izročilih kraj izvora.

Samo mesto

Kolonije in vplivno območje

Bistveno pojmovno orodje za razumevanje: John Murra je za Ande opisal načelo vertikalnega arhipelaga — ena skupnost hkrati poseljuje več višinskih pasov (planoto za lame in krompir, doline za koruzo, obalo za ribe in čili), da si zagotovi vse. Tiwanaku je ta model uporabljal v največjem znanem obsegu. Njegovo "cesarstvo" je bilo verjetno bolj mreža otokov kot sklenjeno ozemlje.**

Isto opozorilo kot pri Chavínu, le nekoliko šibkejše: imena tiwanakujskih božanstev niso znana. Pisave ni bilo. Vsa imena, ki jih navajajo poljudni viri (Wiraqucha, Thunupa, Inti), so poznejša — inkovska, ajmarska ali kolonialna. Modul jih navaja kot pripise, ne kot podatke.

Postava s palicama (t. i. Sončni bog Sončnih vrat)

Kaj o tej postavi res vemo:

✦je ikonografska naslednica Paličnega boga, ki se v Andih pojavlja od chavínske dobe (in prej) prek Pukare do Warija;

✦je osrednja podoba tiwanakujske države — pojavlja se na keramiki, tkaninah, kipih in v Wariju;

✦je bila razložena kot sonce, kot bog groma in dežja, kot Wiraqucha in kot poosebljenje same države.

Modul vseh štirih razlag ne razsodi. Navaja pa, katera je najšibkejša: enačenje z Wiraquchom. Ime Wiraqucha je izpričano prvič v španskih virih 16. stoletja, torej več kot petsto let po opustitvi Tiwanakuja, in v jeziku (kečuanščini), ki v Tiwanakuju najverjetneje ni bil govorjen.**

Nekaj podpore ima razlaga "bog dežja in nevihte": solzne proge, palici (ki sta pri poznejših andskih božanstvih pogosto povezani z bliskom), rastlinski nastavki na palicah in dejstvo, da je bilo poljedelstvo na 3850 m odvisno prav od padavin. Ajmarsko izročilo pozna Thunupo — božanstvo groma, bliska in vode, ki popotuje po jezeru; to ime je po nekaterih avtorjih (Ponce, Bouysse-Cassagne) starejša, predinkovska plast, ki jo je kečuanski Wiraqucha pozneje prekril. Ta teza je zanimiva, ni pa dokazana.

Monoliti (estelas)

Skupna poteza monolitov: so oblečeni. Njihova površina je pokrita z gostim reliefom, ki upodablja tkanino — tuniko z vzorci, pas, pokrivalo. To je ključna ugotovitev: tiwanakujski kip ni golo telo, ampak oblečena oseba, in vzorci na kamnu ustrezajo dejanskim tiwanakujskim tkaninam. V Andih je bila tkanina najvišja oblika bogastva in sporočila (glej Tawantinsuyu).

In druga skupna poteza: v rokah držijo kelih in vdihovalno ploščico — torej pripomočka za pitje čiče in vdihavanje praška. Kip torej ne prikazuje boga, ki mu darujejo, ampak osebo v obrednem dejanju.

Chachapuma

Kamniti kipi klečeče človeško-mačje postave, ki v rokah drži odsekano človeško glavo. Najdeni ob vznožju Akapane in Pumapunkuja, kjer so verjetno stali kot čuvaji vhodov. Skupaj z najdbami razčlenjenih človeških ostankov ob temeljih Akapane so eden redkih trdnih dokazov o človeškem žrtvovanju ali vsaj obrednem ravnanju z mrtvimi v Tiwanakuju.

Druga bitja in prvine

✦Puma — v imenu Pumapunku ("Puma vrata"), v chachapumah, v žarkih Sončnih vrat.

✦Kondor — glave na žarkih in spremljevalne postave s krili.

✦Riba in suche (jezerska riba) — na Bennettovem monolitu; jezerske prvine so v Tiwanakuju stalnica.

✦Lama in alpaka — gospodarski temelj; najdene v obrednih pokopih in v podvodnih darovih.

✦Kača — manj osrednja kot v Chavínu.

✦Spondylus — uvožena škrlatna školjka iz ekvadorskih voda; najdena tudi v podvodnih obrednih darovih v jezeru.

Tiwanakujskih mitov nimamo. Kar imamo, so mit o Tiwanakuju, ki so ga pripovedovali drugi ljudje pol tisočletja pozneje — in ta je zgodovinsko pomemben, a je vir za inkovsko in ajmarsko, ne za tiwanakujsko religijo. Modul to razliko vzdržuje dosledno.

1. Kaj so o Tiwanakuju pripovedovali Inki in ajmarski sosedje

Cieza de León (1553) zapiše, da so mu domačini v Tiwanakuju povedali:

✦da so bile zgradbe postavljene preden je bilo sonce na nebu;

✦da so nastale v eni sami noči;

✦da so jih zgradili ljudje, ki jih ni več.

Betanzos (1551), Sarmiento de Gamboa (1572) in Cobo (1653) zapišejo v več različicah osrednji andski mit o stvarjenju:

Ta mit je za modul odločilen v dveh pogledih:

✦Postavlja Titicaco kot izvor sveta — in to počne v času, ko so Inki že vladali iz Cusca, 700 km stran. Torej: svetost jezera je bila tako trdna, da jo je moralo priznati tudi cesarstvo, ki je bilo drugod.

✦Razvaline Tiwanakuja so v tem mitu prizorišče stvarjenja. Inki so torej ruševine, ki so jih našli, razložili kot kraj, kjer je bil svet narejen — in kamnite monolite kot ljudi, ki jih je stvarnik naredil, preden je bilo sonce. To je izjemno lepa in izjemno človeška razlaga; ni pa podatek o tem, kaj so mislili graditelji.

2. Isla del Sol in inkovska izvorna pripoved

Ena od dveh glavnih inkovskih izvornih pripovedi (druga je pripoved o Pacaritambu, glej Tawantinsuyu) pravi:

Arheologija (Stanish in Bauer, Proyecto Tiksi Kjarka, izkopavanja od 1994, objava 2004) je pokazala:

✦Sveti kraji na Islas del Sol in de la Luna so bili obredno pomembni že v tiwanakujski dobi, ne šele v inkovski.

✦Inki so tam obsežno gradili: svetišče Pilkokaina, kamnite terase, romarsko pot z več vrati (Pumapunku, Kentipunku, Pillkupunku), stanovanjske stavbe za romarje, na Isla de la Luna pa Iñak Uyu — samostan izbranih žensk (aqllakuna).

✦Romanje na Isla del Sol je bilo eno največjih inkovskih romanj, primerljivo s Pachacámacom.

Torej: Inki niso izumili svetosti Titicake. Podedovali so jo, jo utrdili in jo vgradili v svojo lastno rodovniško pripoved. To je vzorec, ki ga bo modul Tawantinsuyu opisal kot prisvajanje starejših svetišč.

3. Kozmologija, izpeljana iz arhitekture

Ker mitov ni, je edini zanesljivi dostop do tiwanakujskega pogleda na svet kar so zgradili:

Pitje in gostija

Najbolje izpričan tiwanakujski obred ni skrivnosten — je javen in obilen.

✦Kero (kelih, tudi qiru) je najpogostejši obredni predmet. Monoliti ga držijo v roki.

✦Chicha (kečuansko aqha, ajmarsko k'usa) — koruzno ali kvinojino pivo — je bila v Andih obredna pijača par excellence.

✦V Tiwanakuju in v koloniji Omo so našli velike posode za varjenje in ostanke množičnih gostij.

✦Bistvo: gostitelj, ki nahrani in napoji, si pridobi obveznost gostov. To je jedro andske vzajemnosti (ayni, mink'a) in po Janusekovem in Goldsteinovem mnenju osrednji mehanizem tiwanakujske oblasti. Tiwanaku ni vladal predvsem z vojsko, ampak s prazniki.

Vdihavanje in preroštvo

✦Tiwanakujski grobovi (zlasti v San Pedru de Atacama) vsebujejo lesene vdihovalne ploščice in cevke, bogato rezljane, pogosto s podobo postave s palicama.

✦Snov: Anadenanthera colubrina (vilca) — ista rastlina kot v Chavínu.**

✦To je ena redkih dejanskih neprekinjenosti med Chavínom in Tiwanakujem: ne božanstvo, ne država, ampak obredna rastlina in tehnika.

✦Analize las tiwanakujskih mumij iz Atacame so pokazale sledi harmina — sestavine liane Banisteriopsis caapi (ajavaska). Če to drži, gre za dokaz zveze z amazonskim obrednim izročilom (glej Yage).

Žrtvovanje

✦Lame — najpogosteje; celotni pokopi lam pod ploščadmi.

✦Ljudje — ob temeljih Akapane so bili najdeni razčlenjeni človeški ostanki (zlasti odrasli moški), v kontekstih, ki jih Kolata razlaga kot gradbeno žrtvovanje ob posvetitvi. Chachapume z odsekanimi glavami to razlago podpirajo. Obseg pojava ni znan.

✦Podvodni darovi — v jezeru pri koralnem grebenu Khoa (Isla del Sol) so potapljaški izkopi (2013 dalje) našli zlate ploščice, školjke Spondylus, kadilnice v obliki puma in cele mlade lame, vržene v jezero. To je neposreden, materialni dokaz jezerskega kulta.

Trepanacija in preoblikovanje lobanj

✦Namerno preoblikovanje lobanje (v otroštvu, s povoji ali deščicami) je bilo v Tiwanakuju razširjeno in je označevalo pripadnost skupini. Različne oblike ustrezajo različnim skupnostim.

✦Trepanacija (odpiranje lobanje) je izpričana; preživetje je bilo pogosto.

Praznični koledar

Tiwanakujskega koledarja ne poznamo. Kar je izpričano, je usmerjenost Kalasasaye na solsticija in enakonočji, torej sončni koledar.

Modul mora izrecno opozoriti na sodobni pojav: od leta 2006 se v Tiwanakuju vsako leto 21. junija javno obhaja Willkakuti ("vrnitev sonca", ajmarsko novo leto). Prireditev je bila v tej obliki vzpostavljena v 20. in 21. stoletju, v okviru bolivijskega domorodnega gibanja, in je pridobila državni pomen ob inavguraciji Eva Moralesa (2006 in 2015), ki je bila v Tiwanakuju obredno izvedena. To je resnično in pomembno sodobno domorodno obredje — in hkrati ni neprekinjena tiwanakujska liturgija. Modul uporablja isto dvojno formulacijo kot pri drugih obnovitvenih gibanjih: oboje je resnično hkrati.**

Slogovna načela

Ta prehod od chavínske namerne nečitljivosti k tiwanakujski strogi berljivosti je ena najpomembnejših ugotovitev primerjalne andske umetnostne zgodovine. Chavín skriva; Tiwanaku razglaša. In to ustreza razliki v družbeni funkciji: chavínski kult je slonel na izključevanju, tiwanakujski na razpoznavnosti čez veliko razdaljo.

Osrednji predmeti

Barve in materiali

✦Andezit (siv, trd) za najzahtevnejše dele; rdeči peščenjak za velike ploščadi in monolite.

✦Baker in bakrove zlitine za vezi in obredne predmete; zlato za ploščice in maske.

✦Škrlat Spondylusa in modrina turkiza / lazurita.

1. Zakaj je Tiwanaku propadel — trije modeli

Kar je novo in pomembno: konec je bil hiter. Ocena ok. dvajsetih let za razpad mesta pomeni, da to ni bilo počasno zamiranje, ampak dogodek, ki so ga ljudje doživeli v enem življenju.

2. Kaj je Tiwanaku zapustil

3. Prisvojitev s strani Inkov — natančno

Kaj so Inki v resnici storili:

✦Osvojili so Kolasujo (jezerska območja) v drugi polovici 15. stoletja.

✦Tiwanaku so ohranili kot svet kraj, ne uničili.

✦Na Isla del Sol so zgradili romarski kompleks in vanj vgradili Sončno skalo.

✦Svojo izvorno pripoved so umestili v Titicaco — čeprav so bili sami iz Cusca.

✦Kamnoseke iz Kolasuja so pripeljali v Cusco.

Česa niso storili:

✦Niso prevzeli tiwanakujske ikonografije. Inkovska umetnost je izrazito geometrijska in nefigurativna — brez božanskih podob v tiwanakujskem smislu. To je izrazit prelom, ne kontinuiteta.

✦Niso trdili, da so potomci Tiwanakujčanov. Trdili so, da so potomci Sonca, ki se je iz jezera dvignilo.

Zaključek modula: inkovsko razmerje do Tiwanakuja je razmerje do prednika, ki ga sam izbereš, ne do prednika, iz katerega izhajaš. To je pogost pojav pri državah, ki se legitimirajo z razvalinami.

4. Posnanski, psevdoznanost in politična raba

Arthur Posnansky (1873–1946), avstro-nemško-bolivijski inženir, je Tiwanaku datiral v 15.000 pr. n. št. (pozneje 17.000) na podlagi domnevne spremembe nagnjenosti Zemljine osi, izmerjene iz usmerjenosti Kalasasaye.

Metoda je napačna: spremembo nagnjenosti je res mogoče uporabiti za datiranje, a napaka pri določitvi usmerjenosti nekaj lomljenih kamnov znaša pri tem računu tisočletja, poleg tega pa je Posnanski Kalasasayo sam obnovil, kar postavlja pod vprašaj sam merjeni podatek.

Posledice so trajne: Posnanskega datacija je vir skoraj vseh sodobnih trditev o Tiwanakuju v ezoterični literaturi (Däniken, "izgubljena civilizacija", "predpotopni graditelji") in trditev o "geopolimernih blokih". Modul jih zavrača, obenem pa priznava, da je Posnanski ohranil dokumentacijo predmetov, ki so bili pozneje uničeni.

Politična raba je drugačna zgodba in je ne gre zamenjevati: Tiwanaku je v Boliviji državni simbol. Ponce Sanginés ga je v času nacionalne revolucije (po 1952) utemeljil kot dokaz domorodne veličine; Evo Morales je bil v Tiwanakuju obredno umeščen v predsedniško službo (2006, 2015); wiphala in ajmarsko novo leto so del sodobne bolivijske državnosti. To je legitimna sodobna politika spomina, ne psevdoznanost — a tudi ni arheološki podatek. Modul obeh ne zamenjuje.

5. Kaj je izrecno zavrnjeno

✦"Tiwanaku je star 15.000 ali 17.000 let." Zavrnjeno. Radiokarbonske datacije: monumentalna gradnja ok. 500–600 n. št.

✦"Pumapunku je iz umetnega kamna (geopolimera)." Zavrnjeno. Petrografske analize kažejo naravni andezit in peščenjak z določljivimi kamnolomi.

✦"Tiwanaku so zgradili vesoljci, Atlantidci ali predpotopna civilizacija." Zavrnjeno brez razprave.

✦"H-bloke so izdelali s strojnim orodjem." Zavrnjeno. Sledovi obdelave ustrezajo brušenju z abrazivom in kamnitim orodjem; bakrene vezi so bile vlite na mestu.

✦"Postava na Sončnih vratih je Wiraqucha." Ni dokazano; zavrnjeno kot trditev o tiwanakujski veri. Sprejemljivo le kot inkovski in kolonialni pripis.

✦"Tiwanaku je bil neposredni prednik Inkov / Inki so Tiwanakujčani." Zavrnjeno. Med njima je ok. 400 let, druga jezikovna skupina in drugačna umetnost.

✦"Inki so Tiwanaku uničili." Zavrnjeno. Tiwanaku je bil opuščen in oskrunjen stoletja pred inkovskim prihodom; Inki so ga častili.

✦"Tiwanaku je propadel zaradi suše." Ne zavrnjeno, a bistveno oslabljeno. Kronologija ne podpira vzročne zveze v tej smeri.

✦"Ajmarsko novo leto v Tiwanakuju je neprekinjen tiwanakujski obred." Zavrnjeno. Je sodobna, pomembna in resnična domorodna praksa, ne pa neprekinjena liturgija.

✦"Chakana je starodavni andski križ s točno določenim pomenom devetih stopenj." Sporno. Oblika je starodavna, razlaga je večinoma novodobna.

✦Chavin — druga velika predinkovska civilizacija te kategorije. Med njima je ok. tisoč let in ok. 900 km; neposredne zveze ni. Kar ju povezuje: podoba Paličnega boga (Chavín → Paracas → Pukara → Tiwanaku), obredna raba Anadenanthera colubrina (v Chavínu kemično dokazana leta 2025, v Tiwanakuju izpričana z rezljanimi vdihovalnimi ploščicami), romanje kot temelj obstoja središča, daljinski uvoz Spondylusa. Kar ju loči: chavínski slog je namerno nečitljiv in skrivnosten, tiwanakujski je strogo berljiv in razglašen; Chavín deluje z izključevanjem, Tiwanaku z gostijami in razpoznavnostjo. Kdor išče, kaj so Inki podedovali, naj bere ta modul, ne Chavin.

✦Tawantinsuyu — osrednja povezava. Tiwanaku je bil za Inke izbrani prednik: prisvojen, počaščen, vgrajen v izvorno pripoved (Titicaca, Isla del Sol, Sončna skala), a ne posnemam v umetnosti. Inkovsko kamnoseštvo je tehnično nadaljevanje titikaškega; inkovska ikonografija pa je z njim prelomila. Modul Tawantinsuyu ta odnos obravnava z druge strani.

✦Viracocha — najpomembnejša in najbolj občutljiva povezava. Postava s palicama na Sončnih vratih je v ljudski in turistični rabi skoraj vedno označena kot "Wiraqucha". Modul to označuje kot retrospektivni inkovski in kolonialni pripis: ime Wiraqucha je kečuansko in izpričano šele v 16. stoletju, Tiwanaku pa je bil pukinsko oziroma ajmarsko govoreč in opuščen pol tisočletja prej. Kar je resnično: mit o stvarniku, ki iz Titicake dvigne sonce in iz kamna naredi ljudi, je umeščen prav v Tiwanaku — torej so Inki svojega stvarnika postavili v tuje razvaline. To je zgodovinsko dejstvo o Inkih, ne o Tiwanakuju.

✦Inti — ali je bila postava na Sončnih vratih sončno božanstvo, ni razrešeno. Žarki okrog glave to podpirajo, solzne proge in palici pa kažejo bolj proti nevihti in dežju. Pomembna ugotovitev: inkovski sončni kult ni tiwanakujska dediščina, ampak razmeroma pozna državna tvorba; glej Inti. Isla del Sol pa je izpričano tiwanakujsko svetišče, ki so mu Inki dali sončni pomen.

✦Pachamama — največji tiwanakujski monolit se v 20. stoletju imenuje "Monolito Pachamama". Ime je sodobno in ni podatek o tiwanakujski veri. Kar je resnično: obredno darovanje zemlji, jezeru in gori je na altiplanu neprekinjeno od predtiwanakujskih časov do danes.

✦Apu — Akapana kot umetna gora je najbolj neposreden dokaz, da je bilo v Tiwanakuju gorsko-vodno pojmovanje že navzoče. Tiwanaku leži pod pogledom Illimanija in Illampuja — dveh največjih apujev ajmarskega sveta, ki sta obredno pomembna še danes.

✦AmazoniaSacra, Yage — sledi harmina v laseh tiwanakujskih mumij iz San Pedra de Atacama kažejo na stik z amazonskim rastlinskim obredjem. Če analiza drži, je to eden najzgodnejših kemičnih dokazov ajavaskinih sestavin nasploh — in dokaz, da altiplano ni bil zaprt svet.

✦Zunaj kategorije — 19_Primerjalna_Mitologija: stvarnik, ki dvigne sonce iz vode; ljudje, narejeni iz kamna; umetna gora sredi ravnine; razvaline, ki jih poznejša država razglasi za kraj stvarjenja; namerno razbitje podob ob koncu režima (ikonoklazem kot politično dejanje). 18_Svetovne_Religije: primer, kako mlajša država starejše svetišče prevzame, ne pa uniči — vzorec, znan tudi iz sredozemskih in azijskih religij.

Primarnih tiwanakujskih pisnih virov ni. Kolonialni viri, ki o Tiwanakuju poročajo, so nastali več kot petsto let po njegovi opustitvi in poročajo o tem, kaj so o razvalinah menili Inki in ajmarski prebivalci 16. stoletja. To je pomemben vir — a za inkovsko, ne za tiwanakujsko religijo. Modul te ločnice ne prestopa.

Kolonialni viri (o razvalinah, ne o civilizaciji)

✦Cieza de León, P. (1553). Crónica del Perú, 1. del. — prvi evropski opis Tiwanakuja; zapis izročila, da je bilo zgrajeno pred soncem in v eni noči.

✦Betanzos, J. de (1551). Suma y narración de los Incas. — mit o stvarniku iz Titicake; zapisano prek žene, ki je bila inkovskega rodu.

✦Sarmiento de Gamboa, P. (1572). Historia de los Incas. — uradna toledovska različica; politično pristranska.

✦Cobo, B. (1653). Historia del Nuevo Mundo. — najbolj sistematičen povzetek; sloni na izgubljenem Polovem gradivu.

✦Ramos Gavilán, A. (1621). Historia del célebre santuario de Nuestra Señora de Copacabana. — osrednji vir za svetišče na Isla del Sol in za njegovo pokristjanjenje.

Arheologija — temeljna dela

✦Bennett, W. C. (1934). Excavations at Tiahuanaco. — prva stratigrafska izkopavanja; odkritje največjega monolita.

✦Posnansky, A. (1945). Tihuanacu: The Cradle of American Man. — navajati le kot dokumentacijo; datacija je napačna.

✦Ponce Sanginés, C. (1972, 1981). Tiwanaku: Espacio, tiempo y cultura. — kronologija Tiwanaku I–V; osrednje bolivijsko delo.

✦Kolata, A. L. (1993). The Tiwanaku: Portrait of an Andean Civilization. Blackwell; (ur., 1996, 2003) Tiwanaku and Its Hinterland, 1. in 2. zv. — standardna sinteza; teza o Tiwanakuju kot cesarstvu in o suka kollus; teza o suši. Prva izbira za pregled, čeprav je več njegovih sklepov danes sporno.

✦Janusek, J. W. (2004). Identity and Power in the Ancient Andes: Tiwanaku Cities through Time; (2008) Ancient Tiwanaku. Cambridge University Press; (2005) "Collapse as Cultural Revolution." — osrednji kritik Kolatovega državnega modela; poudarek na mestnem življenju, identiteti in na zlomu kot zavrnitvi, ne kot katastrofi. Prva izbira modula za razumevanje zloma.

✦Vranich, A. (1999, 2006, 2018). — Pumapunku; arhitekturna rekonstrukcija; 3D tiskani model razporeditve blokov.

✦Stanish, C. (2003). Ancient Titicaca: The Evolution of Complex Society in Southern Peru and Northern Bolivia. University of California Press. — najboljši pregled celotne titikaške kotline od formativnega obdobja do Inkov.

✦Stanish, C., in Bauer, B. S. (ur.) (2004). Archaeological Research on the Islands of the Sun and Moon, Lake Titicaca, Bolivia: Final Results from the Proyecto Tiksi Kjarka. Cotsen Institute, UCLA. — odločilno delo o Isla del Sol; dokaže tiwanakujsko obredno rabo otokov pred inkovsko.

✦Bauer, B. S., in Stanish, C. (2001). Ritual and Pilgrimage in the Ancient Andes: The Islands of the Sun and the Moon. University of Texas Press. — romanje kot institucija.

✦Goldstein, P. S. (2005). Andean Diaspora: The Tiwanaku Colonies and the Origins of South American Empire. University Press of Florida. — Moquegua; kolonije kot dejanska naselitev; kritika enotnega cesarstva.

✦Isbell, W. H., in Vranich, A.; Isbell, W. H., in Silverman, H. (ur.) (2006, 2008). Handbook of South American Archaeology. — standardni referenčni pregled.

✦Browman, D. L. — teza o Tiwanakuju kot trgovski in obredni zvezi (altiplano mode), ne kot državi.

✦Bouysse-Cassagne, T. (1987, 1988). — ajmarski prostor, Thunupa, predinkovske plasti.

✦Berenguer, J. — San Pedro de Atacama; vdihovalne ploščice; tiwanakujski prestiž brez oblasti.

Naravoslovne in novejše raziskave

✦Marsh, E. J., in sod. (2023). "The center cannot hold: A Bayesian chronology for the collapse of Tiwanaku." PLOS One 18(11). — konec stalne naselitve ok. 1010 (970–1050); razpad v ok. dvajsetih letih; zlom prehiti sušo. Odločilna nova objava.

✦Binford, M. W., Kolata, A. L., in sod. (1997). "Climate Variation and the Rise and Fall of an Andean Civilization." Quaternary Research 47. — teza o suši; danes oslabljena.

✦(2020) "Drought and the collapse of the Tiwanaku Civilization: New evidence from Lake Orurillo, Peru." Quaternary Science Reviews. — paleoklimatski podatki.

✦Delaere, C., Capriles, J. M., in Stanish, C. (2019). "Underwater ritual offerings in the Island of the Sun and the formation of the Tiwanaku state." PNAS 116(17). — podvodni obredni darovi pri grebenu Khoa.

✦Ogalde, J. P., in sod. — analize las mumij iz San Pedra de Atacama; sledi harmina in psihoaktivnih alkaloidov.

✦Lechtman, H. — metalurgija; bakrene vezi, vlite na mestu.

✦Blom, D. E. — preoblikovanje lobanj kot označevalec skupinske pripadnosti.

Kaj NI vir

✦Posnanskega datacija in vse, kar iz nje izhaja.

✦Davidovitsove trditve o "geopolimernih" blokih.

✦Däniken in vsa literatura o vesoljcih, Atlantidi ali "predpotopnih graditeljih".

✦Poljudna besedila, ki Tiwanaku predstavljajo kot "inkovsko mesto".

✦Turistična razlaga, ki postavo na Sončnih vratih brez pridržka imenuje Wiraqucha.

✦Novodobne razlage chakane kot šifriranega kozmološkega sistema, projicirane nazaj v Tiwanaku.

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: lega, obseg in datacija mesta (monumentalna gradnja ok. 500–600 n. št., vrhunec ok. 600–1000); obstoj in opis Akapane, Pumapunkuja, Kalasasaye in Polpodzemnega templja; Sončna vrata kot monolitni andezitni portal s postavo s palicama in 48 spremljevalci; Bennettov (7,3 m) in Ponceov monolit; oblečenost monolitov in kelih v njihovih rokah; naravni izvor kamna (andezit, rdeči peščenjak) in določljivi kamnolomi; bakrene vezi, vlite na mestu; sistem dvignjenih gred suka kollus; kolonije v Moquegui (Omo, Chen Chen) kot dejanska naselitev; tiwanakujsko blago in vdihovalne ploščice v San Pedru de Atacama; podvodni obredni darovi pri grebenu Khoa; preoblikovanje lobanj kot označevalec pripadnosti; namerno oskrunjenje spomenikov ob zlomu; konec stalne naselitve ok. 1010 (bayesovska kronologija 2023); inkovsko romanje in gradnja na Isla del Sol; obredna raba otokov že v tiwanakujski dobi; da so Inki Tiwanaku ohranili in častili, ne uničili.

✦Srednja: ali je bil Tiwanaku država oziroma cesarstvo (Kolata) ali obredno-praznična hegemonija (Janusek, Browman, Goldstein); velikost prebivalstva (Kolatove ocene so verjetno previsoke); kolikšen delež zloma gre pripisati podnebju in kolikšen politiki; razmerje med Tiwanakujem in Warijem (tekmovanje, sožitje, skupni izvor); ali je bila postava s palicama sonce, nevihta ali poosebljena država; obseg človeškega žrtvovanja ob Akapani; kje so Sončna vrata prvotno stala; ali sledi harmina v mumijah dokazujejo rabo ajavaske v današnjem pomenu; koliko je ajmarščina v Tiwanakuju že bila govorjena in koliko pukinščina.

✦Nizka / sporno: imena tiwanakujskih božanstev — nobeno ni znano; ali je Thunupa predinkovsko ime postave s palicama; pomen 175 glav v Polpodzemnem templju; natančen namen Pumapunkuja in prvotna razporeditev njegovih blokov; ali je bila Akapana zgrajena kot posnemanje svete gore (Kolatova razlaga); kolikšna je bila dejanska oblast Tiwanakuja nad Atacamo; ali je bilo tiwanakujsko širjenje versko, trgovsko ali politično po značaju; pomen in starost chakane kot simbola.

✦Izrecno zavrnjeno: datacija v 15.000 ali 17.000 let (Posnanski); "geopolimerni" umetni kamen; vesoljci, Atlantida, predpotopna civilizacija; strojna obdelava H-blokov; da je postava na Sončnih vratih dokazano Wiraqucha; da so bili Inki potomci Tiwanakujčanov ali da so Tiwanaku zgradili; da so Inki Tiwanaku uničili; da je današnje ajmarsko novo leto v Tiwanakuju neprekinjen starodavni obred; da je bil zlom izključno posledica suše.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-10.