Preskoči na vsebino
AstraMentalicaKozmična šola svetlobe in zavesti
Prijava
← Nazaj v register
Svetovne religije

Sikhizem

Sikhizem kot svetovna religija: krovni pregled nauka desetih gurujev, Guruja Granta Sahiba in skupnosti hals.

aktivenpolna vsebinasikhizem
Vizualni simbol modula Sikhizem
Svetovne religije

Izvirno ime: ਸਿੱਖੀ (Sikhī) — to je poimenovanje, ki ga izročilo uporablja zase; izpeljano je iz ਸਿੱਖ (sikh), kar pomeni "učenec, vajenec" (iz sanskrtskega śiṣya prek pandžabščine, sorodno śikṣā, "pouk"). Vera se torej imenuje po učencu, ne po ustanovitelju in ne po nauku — kar je samo po sebi naukovna izjava: sikh je nekdo, ki se uči vse življenje. Bolj slovesno poimenovanje: ਗੁਰਮਤਿ (Gurmat) — "gurujev nauk" oziroma "gurujeva misel", v nasprotju z manmat ("misel lastnega uma"). Skupnost: ਪੰਥ (Panth, "pot") oziroma Khālsā Panth. Izraz "sikhizem" (Sikhism) je evropska tvorba 19. stoletja; sikhi sami ga sprejemajo, pogosto pa dajejo prednost izrazu Sikhī. Slovensko: sikhizem, sikh / sikhinja, sikhski. Zapis "sikh" se izgovarja s kratkim, pridihnjenim končnim k, ne kot "sik"; oblika "Sikhi" kot ime vere se v slovenščini ni uveljavila.

01

Predstavitev

Sikhizem je najmlajša med velikimi svetovnimi religijami in edina, katere sveto besedilo je hkrati njen živi in zadnji učitelj.

Nauk je v izhodišču kratek in ga je Nanak strnil v prvi vrstici, ki odpira Guru Granth SahibMūl Mantar: Eno je (Ik Oṅkār), Resnica je njegovo ime, ustvarjalec, brez strahu, brez sovraštva, brezčasen, nerojen, sam iz sebe, spoznan po gurujevi milosti. Vse drugo je razlaga tega stavka.

ZnačilnostKaj to pomeni v praksi
Strogo enobožen, brez podobEn sam Bog, brez oblike, brez spola, brez utelešenj. V gurdvari ni nobene podobe in nobenega kipa — v središču je samo knjiga. To je najbolj vidna razlika glede na hindujska izročila (glej HindujskeTradicije).
Bog je v svetu, ne zunaj njegaBog je hkrati nirguṇ (brez lastnosti) in sarguṇ (z lastnostmi, v stvarstvu). Odpoved svetu ni pot; sikhizem nima meniškega reda, nima celibata in nima asketskega ideala.
Tri temeljna navodilaNām japaṇā (spominjati se Božjega imena), kirat karnī (pošteno delati z lastnimi rokami), vaṇḍ chhaknā (deliti zasluženo z drugimi). Ta trojica je najkrajši povzetek sikhske etike in jo zna vsak sikh.
Gospodar in vojak hkratiMīrī-pīrīposvetna in duhovna oblast sta obe gurujevi; uvedel jo je šesti guru Hargobind, ki je nosil dva meča. Iz tega izhaja sant-sipāhī"svetnik-vojak": sikh mora biti pripravljen braniti brezpravne, tudi z orožjem, a šele ko so vsa druga sredstva izčrpana (Zafarnāmā).
Knjiga kot guruDeseti guru Gobind Singh je leta 1708 živo nasledstvo končal in gurujstvo prenesel na sveto knjigo — Gurū Granth Sāhib — in na skupnost (Gurū Panth). Knjiga se obravnava kot živa oseba: zjutraj se slovesno prinese (prakāsh), zvečer položi k počitku (sukhāsan), med branjem se nad njo drži pahljača (chaur). To ni čaščenje predmeta, ampak spoštovanje do gurujeve navzoče besede.
Zavračanje kaste in obredne izključenostiKasta v sikhizmu nima duhovne veljave. Vsi moški prevzamejo priimek Singh ("lev"), vse ženske Kaur ("princesa") — da bi kastni priimki izginili. Langar — brezplačna skupna kuhinja, kjer vsi sedijo v isti vrsti na tleh — je prav to načelo v obliki obreda. V družbeni praksi kastna pripadnost v pandžabski sikhski skupnosti kljub temu obstaja in modul tega ne zamolči.
Enakost žensk je zapisana v naukihNanak je izrecno zavrnil podrejenost žensk ("Zakaj jo imenovati slabo, ko pa rodi kralje?"); ženske smejo voditi obred, brati iz knjige, biti granthi, so polnopravne članice halse. Uresničevanje v praksi zaostaja za naukom — npr. dolg spor o tem, ali smejo ženske opravljati kīrtan v Zlatem templju.
Peta največja svetovna religijaOkoli 25 do 30 milijonov sikhov na svetu. Približno 23 milijonov v Indiji, od tega več kot tri četrtine v Pandžabu, kjer so edina indijska zvezna država z večinsko sikhsko populacijo (okoli 58 %). Največja diaspora: Kanada (več kot 770.000 — največja zunaj Indije), Velika Britanija (okoli 500.000–535.000), ZDA, Avstralija (okoli 210.000), Italija (okoli 210.000, večinoma v kmetijstvu Padske nižine), Malezija, Vzhodna Afrika.

Kaj sikhizem ni. Ni veja hinduizma, ni sekta islama, ni namerna spojina obeh, ni reformno gibanje znotraj druge vere in nima nobene zveze z islamskim skrajništvom, kljub temu, da so sikhi zaradi turbana in brade po vsem svetu najpogostejša žrtev zamenjave (glej spodaj).

Razširjene napačne predstave

PredstavaDejansko stanje
"Sikhizem je mešanica hinduizma in islama."Zavrnjeno v vedi in v izročilu. Trditev izvira iz kolonialnih opisov 19. stoletja in je bila metodološko razgrajena (W. H. McLeod, Harjot Oberoi, Pashaura Singh). Sikhizem je nastal v severnoindijskem sant in nirguṇ bhakti okolju, ki je bilo samo po sebi že prepleteno; prevzeti besednjak ni isto kot spojina. Nanakov nauk ima lastno izhodišče, lastno oznanilo in lastno skupnost od začetka.
"Sikhi so muslimani" / "turban pomeni islam."Zavrnjeno — in to je najbolj škodljiva napaka. Turban (dastār) je sikhsko in ne muslimansko znamenje; velika večina muslimanov ga ne nosi. Po 11. septembru 2001 so sikhi v ZDA in Evropi postali pogosta tarča napadov iz zamenjaveprva smrtna žrtev povračilnega nasilja po 11. septembru je bil sikh Balbir Singh Sodhi, ubit 15. septembra 2001 v Arizoni. Modul to navaja kot dokumentirano dejstvo.
"Sikhi častijo knjigo."Napačno razumljeno. Spoštovanje velja gurujevi besedi, ki je v knjigi navzoča, ne papirju. Sikhizem hkrati strogo prepoveduje čaščenje podob, kipov in oseb.
"Vsi sikhi nosijo turban in imajo brado."Netočno. Turban in nepostriženi lasje sta znamenji iniciirane halse (Amritdhārī); velik del sikhov (Sahajdhārī in Keshdhārī brez iniciacije) ju ne nosi. Sikhinje turban lahko nosijo in ga nekatere nosijo, večina pa ne.
"Kirpan je orožje in nevarnost."Pravno večkrat razčiščeno. Kirpān je obredni bodež, eno od petih znamenj halse, in njegovo nošenje je v Indiji ustavno zaščiteno (člen 25); v Kanadi je vrhovno sodišče leta 2006 v zadevi Multani razsodilo v prid nošenju v šoli; podobne odločbe obstajajo v Veliki Britaniji in drugod. V več drugih državah je nošenje omejeno in vprašanje ostaja odprto.
"Guru Nanak je bil hindujski svetnik" / "sant med sveti".Zavrnjeno. Nanak je izrecno oznanil novo pot in ustanovil skupnost z naslednikom, kar ga loči od sant pesnikov, ki skupnosti niso ustanovili. Njegov znameniti izrek po razsvetljenju"Ni hindujca, ni muslimana"ni izraz sinkretizma, ampak zavrnitev obeh obrednih ureditev kot zadostnih.
"Sikhizem je pacifistična vera" / "sikhizem je bojevita vera."Obe skrajnosti sta napačni. Nauk zahteva pripravljenost braniti šibke z orožjem, ko so izčrpana vsa druga sredstva — to je opredeljeno v Gobind Singhovem Zafarnāmi. To ni ne pacifizem ne militarizem, ampak pogojena dolžnost. Britanska kolonialna oznaka "bojevita rasa" (martial race) je kolonialna kategorija za nabor v vojsko, ne verska opredelitev.
"Sikhi so ločeni od Indije in hočejo svojo državo."Poenostavitev. Khalistansko gibanje za samostojno sikhsko državo je obstajalo in obstaja, zlasti v 1970-ih in 1980-ih ter v delu diaspore, vendar ga velika večina sikhov v Indiji danes ne podpira. Modul gibanje navaja kot zgodovinsko in sodobno dejstvo in političnega stališča do njega ne zavzema.
"Guru Granth Sahib je napisal Nanak."Netočno. Knjigo je prvi sestavil peti guru Ardžan leta 1604 (Ādi Granth) in jo je deseti guru Gobind Singh leta 1705–1706 dopolnil z verzi devetega guruja Teg Bahadurja. Vsebuje besedila šestih gurujev in petnajstih bhagatov, ki niso sikhi — med njimi Kabīra, Ravidāsa, Nāmdeva, Ramananda in sufijskega šejha Farīda (glej Sufizem). To je izjemen medverski podatek in ga velja izrecno navesti.
"Sikhizem prepoveduje alkohol in tobak — torej je asketski."Nepopolno. Halsa prepoveduje tobak, opojna sredstva, meso zaklano po obrednem načinu (kuṭṭhā, torej halal), in spolne odnose zunaj zakona. Ni pa asketski: družinsko življenje, delo in premoženje so izrecno potrjeni; odpoved svetu je v sikhizmu zavrnjena kot pot.
"Nanak je bil ustanovitelj in vsi drugi guruji le nasledniki."Poenostavitev. Vsi guruji so razumljeni kot ista luč v drugih telesih (izročilna podoba: ena svetilka, prižgana z druge). Hkrati je vsak prispeval nekaj bistvenega — Amar Das obredno ureditev in langar kot obveznost, Ram Das ustanovitev Amritsarja, Ardžan knjigo in Zlati tempelj, Hargobind mīrī-pīrī, Gobind Singh halso.
"Sikhi so bili v Indiji vedno preganjani / niso bili nikoli preganjani."Obe skrajnosti sta napačni. Mučeništvo dveh gurujev je zgodovinsko (Ardžan 1606, Teg Bahadur 1675, oba pod mogulsko oblastjo); v 18. stoletju je bilo preganjanje množično. Hkrati so sikhi v 19. stoletju imeli lastno državo in so v republiški Indiji nadpovprečno zastopani v vojski, kmetijstvu in gospodarstvu. Leta 1984 pa sta se zgodila napad na Zlati tempelj in protisikhski pogromito sta dejstvi, ki ju modul navaja izrecno.
02

Izvor in časovno obdobje

(a) Izročilna pripoved. Guru Nānak se rodi leta 1469 v Talvandiju (danes Nankana Sahib v Pakistanu). Pri približno tridesetih izgine v reki Bein in se po treh dneh vrne z besedami "Nī ko hindū, nī ko musalmān" — "Ni hindujca, ni muslimana". Nato opravi štiri velika potovanja (udāsī) — po izročilu do Asama, Šrilanke, Meke, Bagdada in Tibeta — in se naseli v Kartarpuru, kjer ustanovi skupnost, ki dela, deli hrano in poje. Pred smrtjo leta 1539 nasledstvo ne prepusti sinu, ampak učencu Lehni, ki ga preimenuje v Angad ("moj ud").

(b) Zgodovinsko-kritična rekonstrukcija. Nanakovo delovanje, njegova besedila in nasledstvo so zgodovinsko trdni; življenjepisne podrobnosti izvirajo iz Janamsākhī — pripovednih zbirk, nastalih desetletja in stoletja pozneje, ki jih veda obravnava kot hagiografijo, ne kot kroniko (temeljno W. H. McLeod, Gurū Nānak and the Sikh Religion, 1968 — delo, ki je v sikhski skupnosti sprožilo dolgotrajen in oster spor). Doseg potovanj je najbolj sporen del izročila.

ČasKaj se zgodi
1469–1539Gurū Nānak. Nauk o enem Bogu brez oblike, o nāmu, o poštenem delu in deljenju; zavrnitev obrednega formalizma, kaste in askeze. Ustanovi Kartarpur in nasledstvo.
1539–1552Gurū Angad. Uredi pisavo gurmukhī ("iz gurujevih ust") — s tem sikhsko besedilo dobi lastno pisavo, ločeno od devanagarija in perzoarabske pisave. To je bilo daljnosežnejše, kot se zdi: pisava je skupnost tudi zunanje razmejila.
1552–1574Gurū Amar Dās. Uvede langar kot obveznost pred srečanjem z gurujem (izročilo pravi, da je moral tudi cesar Akbar prej sesti v vrsto in jesti), določi obredno leto, uvede lastne obrede za poroko in pogreb, imenuje ženske za vodje krajevnih skupnosti (mañjī) in obsodi satī ter zapiranje vdov.
1574–1581Gurū Rām Dās. Ustanovi Ramdaspur — današnji Amritsar, izkoplje sveti ribnik (amrit sarovar). Sestavi Lāvāṅ, štiri kitice, ki so še danes obred sikhske poroke (Anand Kāraj).
1581–1606Gurū Arjan. Zgradi Harmandir Sahib (Zlati tempelj)s štirimi vrati na vse štiri strani, kot znamenjem odprtosti vsem ljudem in vsem kastam, in postavljen nižje od okolice, da mora obiskovalec stopiti navzdol. Leta 1604 sestavi Ādi Granth. Leta 1606 ga mogulski cesar Džahangir usmrtiprvo sikhsko mučeništvo in prelomnica, po kateri se skupnost začne organizirati tudi obrambno.
1606–1644Gurū Hargobind. Nosi dva meča — mīrī in pīrī; zgradi Akāl Takht ("prestol Brezčasnega") nasproti Zlatega templja — sedež posvetne oblasti skupnosti in do danes najvišja sikhska ustanova odločanja.
1644–1675Gurū Har Rāi, Gurū Har Krishan (postane guru pri petih letih, umre pri osmih za kozami, ko je stregel bolnikom), Gurū Tegh Bahādur. Leta 1675 je Teg Bahadur v Delhiju usmrčen — po izročilu potem ko je posredoval za kašmirske hindujske brahmane, ki so jih hoteli prisiliti k prestopu. To je za medverska razmerja izjemno pomembna okoliščina: sikhski guru je umrl za versko svobodo druge skupnosti.
1675–1708Gurū Gobind Siṅgh. Leta 1699 na Baisakhi v Anandpuru ustanovi Khālsā — "čiste/lastne" — z obredom Amrit Sanchār in s petimi ljubljenimi (Pañj Piāre), izbranimi izmed prostovoljcev, ki so bili pripravljeni umreti; med njimi so bili ljudje iz nizkih kast in iz različnih pokrajin. Uvede pet znamenj in imeni Singh in Kaur. Vsi štirje njegovi sinovi umrejo v spopadih z mogulsko oblastjo, dva mlajša zazidana v Sirhindu. Napiše Zafarnāmā ("pismo o zmagi") cesarju Aurangzebu. Leta 1708 pred smrtjo v Nandedu razglasi Ādi Granth za Gurū Granth Sāhib — večnega guruja.**
1708–1799Doba preganjanja in vzpona. Banda Singh Bahadur (usmrčen 1716) vzpostavi prvo sikhsko oblast; sledijo desetletja pregona z dvema velikima pobojema (Ghallūghārā, 1746 in 1762). Skupnost se organizira v misle — samostojne oborožene skupine. Leta 1762 (in znova pozneje) je Zlati tempelj porušen in oskrunjen ter vsakič obnovljen.
1799–1849Sikhsko cesarstvo pod maharadžo Raṇjītom Siṅghom*. Obsega Pandžab, Kašmir, Pešavar; posvetna uprava z muslimanskimi in hindujskimi visokimi uradniki; Zlati tempelj dobi zlato oblogo (odtod evropsko ime). Po njegovi smrti dve anglo-sikhski vojni; 1849 Britanci Pandžab priključijo**.
19.–20. stol.Prenova in razmejitev. Singh Sabhā (od 1873) in gibanje Tat Khālsāpoudarek na tem, da sikhizem ni del hinduizma; znameniti spis Kahn Singh Nabha, Ham Hindū Nahīṅ ("Nismo hindujci", 1898). Akālī gibanje (1920–1925) prevzame nadzor nad gurdvarami; ustanovljen SGPC (Shiromani Gurdwara Parbandhak Committee), ki gurdvare upravlja še danes. 1945/1950: sprejeta Sikh Rahit Maryādā — enotni obredno-nravni kodeks.
1947Delitev Indije Pandžab prereže na pol. Nankana Sahib, Kartarpur in Panja Sahib ostanejo v Pakistanu. Preseljevanje in nasilje sta bila v Pandžabu najhujša v vsej deželi; sikhi so kot skupnost izgubili polovico domovine.
1966–1984Ustanovitev pandžabske zvezne države po jezikovnem načelu (1966). Naraščanje političnih zahtev, nato oborožen spor. Junij 1984: operacija Modra zvezda — indijska vojska vdre v kompleks Zlatega templja, da bi odstranila oborožence; Akal Takht je hudo poškodovan, mrtvih je veliko, tudi romarjev. 31. oktobra 1984 dva sikhska telesna stražarja ubijeta premierko Indiro Gandhi; v naslednjih dneh v Delhiju in drugod potekajo protisikhski pogromi, v katerih je po uradnih ocenah ubitih okoli 3.000 sikhov, po neuradnih več. Sodni epilog je bil dolgotrajen in nepopoln.
1984–danesDesetletje nasilja v Pandžabu; postopna umiritev v 1990-ih. Diaspora močno raste; sikhi v Kanadi, Veliki Britaniji, ZDA in Avstraliji postanejo vidna in vplivna skupnost. 2019: odprt Kartarpurski koridor — brezvizumski prehod, ki indijskim sikhom omogoča obisk Nanakovega zadnjega prebivališča v Pakistanu; ob 550-letnici Nanakovega rojstva. 2001–: naraščajoča zamenjevalna sovražnost na Zahodu; 2012: napad na gurdvaro v Oak Creeku (Wisconsin), sedem mrtvih.

Kaj je v vedi odprto. Zgodovinskost podrobnosti Nanakovih potovanj (doseg do Meke in Bagdada je sporen); razmerje med različnimi rokopisnimi izročili Ādi Grantha (Pashaura Singh je s tekstno kritiko sprožil obsežen spor v skupnosti); avtorstvo in veljavnost Dasam Granth — zbirke, pripisane Gobind Singhu, o kateri znotraj sikhizma ni soglasja; kdaj natanko so se ustalila pravila halse (rahit) in koliko so poznejši zapisi projekcija; obseg vpliva gibanja Tat Khālsā na to, kaj danes velja za "pravovernega sikha" (Harjot Oberoi, The Construction of Religious Boundaries, je pokazal, da je bila meja pred 19. stoletjem bistveno bolj prehodna — teza je vplivna in v skupnosti sporna).

03

Geografsko območje

Pandžab — jedro. Indijski Pandžab je edina zvezna država z večinsko sikhsko populacijo (okoli 58 %); v njem živi več kot tri četrtine indijskih sikhov. Sosednji Harjana, Radžastan, Delhi, Utar Pradeš in Čandigar imajo pomembne skupnosti.

Pakistanski Pandžab — sveti kraji brez skupnosti. Nankana Sahib (Nanakovo rojstvo), Kartarpur Sahib (njegovo zadnje prebivališče), Panja Sahib, Dera Sahib v Lahoreju (kraj Ardžanovega mučeništva). Sikhska skupnost v Pakistanu je zelo majhna (nekaj deset tisoč), sveti kraji pa so med najpomembnejšimi na svetu — položaj, ki ga je delno omilil Kartarpurski koridor (2019).

Pet prestolov (Pañj Takht). Najvišje ustanove: Akāl Takht (Amritsar), Takht Kesgarh Sahib (Anandpur), Takht Damdama Sahib (Talvandi Sabo), Takht Patna Sahib (Bihar — Gobind Singhovo rojstvo), Takht Hazur Sahib (Nanded, Maharaštra — kraj njegove smrti). Dva od petih sta zunaj Pandžaba — kar kaže, da sikhizem ni bil nikoli zgolj pandžabski.

Kanada — največja diaspora. Več kot 770.000 sikhov, zgoščenih v Britanski Kolumbiji in Ontariju; sikhi so v kanadski politiki nadpovprečno zastopani. Prvi priseljenci ob koncu 19. stoletja; incident z ladjo Komagata Maru (1914), ki so ji zavrnili pristanek, je v kanadski zgodovini simbol rasne izključevalne politike (Kanada se je zanj uradno opravičila leta 2016).

Velika Britanija. Okoli 500.000–535.000; najstarejša večja evropska skupnost, večinoma iz 1950-ih in 1960-ih; gurdvara v Southallu je ena največjih zunaj Indije. Sikhi so v britanski vojski služili v obeh svetovnih vojnah v velikem številu — v prvi svetovni vojni jih je bilo v britanski indijski vojski nesorazmerno veliko glede na delež prebivalstva.

ZDA. Okoli pol milijona; najstarejša skupnost v Kaliforniji (Stockton, gurdvara iz leta 1912); Yuba City ima največjo letno sikhsko procesijo v Severni Ameriki. Skupnost je izpostavljena zamenjevalnemu nasilju (glej zgoraj).

Avstralija (okoli 210.000, ena najhitreje rastočih verskih skupin v državi), Italija (okoli 210.000 — večinoma v mlekarstvu in kmetijstvu Padske nižine; italijanska industrija parmezana je od sikhskega dela pomembno odvisna), Malezija in Singapur (starejša, iz kolonialne policije in vojske), Vzhodna Afrika (Kenija, Tanzanija — starejša, iz gradnje železnice), Zalivske države (delavsko izseljenstvo).

Slovenija in srednja Evropa. Ustaljene zgodovinske skupnosti ni; navzočnost je novejša in majhna, povezana s priseljevanjem in delom. V sosednji Italiji je skupnost velika in dobro organizirana, kar je za srednjeevropski prostor pomembna okoliščina.

04

Bog in duhovna bitja

Sikhizem ima izrazito preprosto in strogo teologijo: en Bog, brez oblike in brez utelešenja, in ničesar drugega, kar bi bilo predmet čaščenja. Vse drugo, kar spodaj sledi, je pojmovni okvir, ne panteon.

PojemPomen
Ik Oṅkār (ੴ)"Eno je." Prvi znak Guru Granth Sahiba in najbolj prepoznaven sikhski simbol. Sestavljen iz števke 1 in zloga oṅkār. Števka je bistvena: Bog ni "eden med", ampak Eno.
VāhigurūNajpogostejše ime Boga v sikhski rabi; ni osebno ime, ampak vzklik čudenja ("čudoviti Guru"). Uporablja se tudi kot mantra pri nām simran.
Nirguṇ in sarguṇBog brez lastnosti in Bog v stvarstvu. Sikhizem trdi oboje hkrati in v tem se razlikuje tako od stroge advaite kot od podobnega čaščenja.
NāmBožje ime — ne beseda, ampak navzočnost. Nām japaṇā / nām simran je osrednja duhovna vaja.
HukamBožja volja oziroma red, po katerem vse teče. Sprejeti hukam je vrhunec duhovne zrelosti. Odtod ime za naključno odprt odlomek iz knjige (hukamnāmā).
Haumai"Jaz-jaz" — sebičnost, samosrediščnost. Glavna ovira — sikhski ustreznik tistega, kar je v drugih izročilih nafs ali ahaṃkāra.
Pet tatov (pañj chor)Kām (poželenje), krodh (jeza), lobh (pohlep), moh (navezanost), ahaṅkār (ošabnost). Ne demoni, ampak notranja stanja.
Pet vrlinResnicoljubnost (sat), zadovoljstvo (santokh), sočutje (dayā), ponižnost (nimratā), ljubezen (pyār).
GurūV sikhizmu izraz pomeni troje: (1) Bog kot izvorni učitelj (satgurū); (2) deset zgodovinskih gurujev; (3) Gurū Granth Sāhib in Gurū Panth po letu 1708. Živi človek guru v sikhizmu po letu 1708 ne more biti — in prav zaradi tega so gibanja z živimi guruji (npr. dere) v skupnosti sporna.
Angeli, demoni, božanstvaSikhska besedila indijski mitološki besednjak uporabljajo (Višnu, Šiva, Indra, Jama, angeli smrti), vendar dosledno kot podrejena, minljiva bitja, ki niso predmet čaščenja in ne morejo osvoboditi. Ta uporaba je pesniška in polemična, ne teološka.
MuktiOsvoboditev iz kroga rojstev — dosežena v tem življenju in v družini, z delom in nāmom, ne z odpovedjo svetu. Doseženi človek je jīvan mukt ("osvobojen za življenja") oziroma gurmukh (obrnjen h guruju), nasprotje je manmukh (obrnjen k sebi).
05

Miti in kozmologija

Sikhizem je med svetovnimi religijami izrazito skop z mitologijo. Nima zgodbe o stvarjenju v pripovedni obliki, nima kozmične bitke in nima konca sveta v svetopisemskem pomenu. Kar ima, je nekaj močnih besedilnih prizorov.

Stvarjenje z eno besedo. Guru Granth Sahib pravi, da je Bog ustvaril z enim samim izrekom (kavaṇ so velā..., Japjī 21): kdaj se je to zgodilo, ne ve nihče — in kdor trdi, da ve, se moti. "Le on ve, ki je ustvaril." To je namerna zavrnitev kozmogonske natančnosti in ena najbolj presenetljivih potez besedila.

Nešteti svetovi. Nanak izrecno govori o neštetih zemljah, nebesih in podzemljih (Japjī 22) — ne o eni, in ne o devetih ali štirinajstih, kot jih navajajo purāṇska besedila. Ta odprtost je bila v 16. stoletju nenavadna in se danes pogosto navaja.

Pet področij (khaṇḍ). Zaključni del Japjīja opiše duhovni vzpon skozi pet področij: dharam khaṇḍ (dolžnost), giān khaṇḍ (spoznanje), saram khaṇḍ (napor/lepota), karam khaṇḍ (milost), sach khaṇḍ (Resnica). To je najbližje temu, kar bi bila sikhska kozmologija — in je pot, ne zemljevid.

Karma in ponovno rojstvo. Sikhizem oboje sprejema kot okvir, ju pa podredi milosti (nadar, kirpā): karma sama ne zadošča in Bog lahko odpusti. To je odločilna razlika glede na klasična hindujska in džainska pojmovanja (glej HindujskeTradicije, Dzainizem).

Janamsākhī pripovedi. Nanakova izginotje v reki in vrnitev, srečanje s Sadžanom razbojnikom, s kanibali, z zdravnikom, ki mu meri utrip (Nanak: "Bolezen je v mojem srcu, ne v roki"); prizor v Meki, kjer mu očitajo, da spi z nogami proti Kabi, in kjer odgovori, naj mu obrnejo noge tja, kjer Boga ni. Te zgodbe so hagiografske in naukovno zgovorne — modul jih navaja kot izročilo, ne kot kroniko.

Prizori mučeništva. Ardžanova smrt na vroči plošči; Teg Bahadurjeva obglavitev v Delhiju; zazidanje dveh najmlajših Gobind Singhovih sinov, Zorawarja (9 let) in Fateha (7 let), v Sirhinduv sikhskem izročilu osrednji spomin, ki se obredno obhaja kot Shahīdī Sabtāh decembra. Sikhski spomin je zgrajen okoli mučeništva bolj kot okoli mita.

Hals kot dogodek, ne kot pripoved. Baisakhi 1699 je najbližje temu, kar bi bil sikhski ustanovni mit — a je zgodovinski dogodek: Gobind Singh z golim mečem zahteva glavo, pet ljudi se javi, izidejo živi, in nato guru sam prosi, da bi ga v halso sprejeli oni. Ta obrat — učitelj, ki postane učenec svojih učencev — je jedro sikhskega pojmovanja skupnosti.

06

Obredi in prazniki

Obred / navadaOpis
NitnemDnevne molitve: zjutraj Japjī Sāhib, Jāp Sāhib, Tav-Prasād Savaiye; zvečer Rahirās; pred spanjem Kīrtan Sohilā.
KīrtanPetje besedil iz Guru Granth Sahiba v določenih rāgah, s harmonijem in tablo (izvorno z rabābom, ki ga je igral Nanakov spremljevalec Mardānā, musliman). Knjiga je urejena po rāgah, ne po temah — kar pomeni, da je glasbena ureditev del besedila samega.
ArdāsSkupna prošnja, ki se opravi ob koncu vsakega obreda; obsega spomin na guruje in na mučence in se konča z "Nānak nām chaṛhdī kalā, tere bhāṇe sarbat dā bhalā""po tvoji volji naj bo dobro vsem". Zadnja beseda sikhske molitve je torej prošnja za vse človeštvo, ne za skupnost.
HukamnāmāNaključno odprt odlomek iz knjige kot navodilo dneva.
LangarBrezplačna skupna kuhinja pri vsaki gurdvari. Vsi sedijo na tleh v isti vrsti (paṅgat), hrana je vedno vegetarijanska, da lahko je vsakdo, ne glede na vero ali navado. Kuhinja v Zlatem templju postreže okoli 50.000–100.000 obrokov dnevno, ob praznikih večverjetno največja neprekinjeno delujoča brezplačna kuhinja na svetu. Sikhske organizacije (Khalsa Aid in podobne) so langar razširile v mednarodno humanitarno delovanje ob potresih, poplavah in begunskih krizah.
SevāNesebično delo za skupnost: kuhanje, pomivanje posode, čiščenje obuval obiskovalcev, pometanje. Opravljajo ga vsi, tudi premožni in ugledni — to je obredno pomembno.
Amrit SanchārIniciacija v halso. Pet iniciiranih (Pañj Piāre) pripravi amrit — sladkano vodo, premešano z dvorezim mečem (khaṇḍā) ob recitaciji petih besedil. Kandidat prevzame pet znamenj, ime Singh ali Kaur in rahit (pravila). Ni obred otroštva — opravi se, ko je človek pripravljen.
Pet znamenj (Pañj Kakār, "pet K")Kes — nepostriženi lasje (in brada), pokriti s turbanom (dastār); kaṅghā — lesen glavnik; kaṛā — jeklena zapestnica; kachhehrā — spodnje hlače; kirpān — obredni bodež. Nosijo se stalno.
Anand KārajPoroka: par štirikrat obkroži Guru Granth Sahib med petjem štirih kitic Lāvāṅ. Ne okrog ognja — to je izrecna razmejitev glede na hindujski obred. Sikhizem obsoja doto in prepoveduje otroške poroke.
PogrebUpepelitev, brez nagrobnika in brez spomenika; med obredom se poje Kīrtan Sohilā; žalovanje z glasnim jokom in obredno objokovanje sta odsvetovana, ker je smrt del hukama. Pogosto sledi neprekinjeno branje knjige (Sahaj Pāṭh ali Akhaṇḍ Pāṭh — 48 ur brez prekinitve).
GurpurabObletnice gurujev. Najpomembnejša: rojstvo Guruja Nanaka (november, ob polni luni — največji sikhski praznik), rojstvo Guruja Gobinda Singha (december/januar), mučeništvo Guruja Ardžana (junij — takrat se po vsem Pandžabu delijo hladne pijače) in Guruja Teg Bahadurja (november).
Vaisākhī (Baisakhi)13. ali 14. aprila — pandžabski žetveni praznik in obletnica ustanovitve halse leta 1699. Največji sikhski praznik v diaspori; procesije (nagar kīrtan) v Vancouvru, Surreyu, Southallu in Yuba Cityju zberejo stotine tisoč ljudi.
Bandī Chhoṛ DivasSovpada z Dīvālījem: spomin na osvoboditev Guruja Hargobinda iz ječe v Gvalioru, ki je odklonil oditi brez dvainpetdesetih zaprtih knezov. Isti dan, druga vsebina kot v HindujskeTradicije in Dzainizem. Zlati tempelj je ta večer osvetljen.
Hola MohallāDan po Holīju: Gobind Singh ga je uvedel kot dan bojnih veščin namesto barvanja; v Anandpuru danes shod z jahalnimi in orožarskimi prikazi (Nihangi).
Gurdvara"Vrata h guruju". Prepoznavna po rumeni zastavi Nishān Sāhib. Vstop: sezuti obutev, pokriti glavo, umiti roke; odprta je vsem, ne glede na vero; v njej ni duhovnika v zakramentalnem pomenugranthi je bralec in skrbnik, ne posrednik.
07

Simboli in ikonografija

Ik Oṅkār (ੴ). Najbolj prepoznaven sikhski znak; prva beseda Guru Granth Sahiba.

Khaṇḍā. Sestavljen znak: dvorezi meč v sredini (Božja vednost, ki loči resnico od laži), krog chakkar (Bog brez začetka in konca, enotnost človeštva), in dva ukrivljena meča kirpān ob straneh — mīrī in pīrī, posvetna in duhovna oblast. Nastal je v sedanji obliki v 20. stoletju, sestavine pa so starejše. Je na zastavi Nishān Sāhib.

Nishān Sāhib. Trikotna šafranova (oranžna) zastava pred vsako gurdvaro; enkrat letno se obredno sname, drog umije z mlekom in vodo, in zastava zamenja.

Turban (dastār). Ni le pokrivalo, ampak znamenje enakosti in odgovornosti: v Indiji je bil turban znak visokega položaja, guruji pa so ga dali vsem. Barve niso predpisane; modra je značilna za Nihange, oranžna za praznične priložnosti, bela za starejše. Sikhi ga po zakonih več držav smejo nositi namesto čelade in v uniformi (britanska in kanadska policija, kanadska in indijska vojska).

Pet K. Vsako od petih znamenj ima naukovni pomen: lasje — sprejemanje, kakor je Bog ustvaril; glavnik — red in čistoča (v nasprotju z zanemarjenostjo asketa); jeklena zapestnica — nepretrgana zveza z Bogom in opomin roki, preden kaj stori; spodnje hlače — spolna zadržanost in pripravljenost; bodež — dolžnost braniti šibke.

Zlati tempelj (Harmandir Sāhib). Štiri vrata na štiri strani (vsem kastam in vsem ljudstvom), postavljen nižje od okolice (obiskovalec stopi navzdol — ponižnost), sredi ribnika, z zlato oblogo iz časa Randžita Singha. Najbolj obiskan verski objekt v Indiji po številu dnevnih obiskovalcev, več kot Tadž Mahal.

Rokopisi in gurmukhī. Pisava gurmukhī, ki jo je uredil Guru Angad, je danes uradna pisava pandžabščine v Indiji. Iluminirani rokopisi Guru Granth Sahiba iz 17.–19. stoletja so pomembna umetnostna zvrst.

Kaj sikhska ikonografija nima. Ni podob Boga, ni kipov, ni čaščenih podob gurujev. Slike gurujev obstajajo (najbolj razširjene so umetniška dela 20. stoletja, zlasti Sobhe Singhaniso portreti in nimajo obredne veljave) in pred njimi se ne opravlja obred. Ta razlika je za razumevanje gurdvare bistvena.

Nihangi. Red bojevnikov v modrih oblačilih z visokimi, stožčastimi turbani, prepletenimi z jeklenimi obroči in bodalci; najbolj slikovita zunanja podoba sikhizma in ohranjevalci starih bojnih veščin (gatkā).

08

Zgodovinski vplivi in razcepi

Notranje razlike

RazlikaVsebina
Amritdhārī : Keshdhārī : SahajdhārīIniciirani član halse (nosi vseh pet K in izpolnjuje rahit); kdor nosi nepostrižene lase, a ni iniciiran; in kdor las ne nosi in halse ni prevzel, a se ima za sikha. Vsi trije so v skupnosti navzoči; razmerje med njimi je od 19. stoletja predmet spora, ki ga je gibanje Tat Khālsā razrešilo v prid halse kot merila.
Nasledstveni spori (17. stol.)Mīṇe, Dhīrmalie, Rāmrāie — veje, ki so nasledstvo zavrnile; danes obrobne ali izginule.
Nāmdhārī (Kuka) in NirankārīReformni gibanji 19. stoletja; Namdhariji priznavajo živo nasledstvo gurujev po letu 1708kar večinski sikhizem zavrača kot nezdružljivo z Gobind Singhovo razglasitvijo. Nirankārī poudarjajo brezobličnega Boga; spopad med sikhi in gibanjem Sant Nirankari leta 1978 v Amritsarju je bil eden sprožilcev poznejše krize.
Udāsī in NirmalāAsketski redovi, povezani s sikhizmom, ki so dolgo upravljali gurdvare in vanje vnesli hindujske obredne prvine; gibanje Akali jih je v 1920-ih iz gurdvar odstranilo.
Dere in živi gurujiSodobna gibanja z živimi voditelji (najbolj znano Dera Sacha Sauda), ki jih večinska skupnost ne priznava za sikhska; napetosti so bile večkrat nasilne. Modul teh sporov ne razsoja.
Dasam GranthZbirka, pripisana Gobind Singhu. Njeni deli (Jāp Sāhib, Tav-Prasād Savaiye, Zafarnāmā) so v vsakodnevni obredni rabi in nesporni; drugi deli (zlasti Charitropakhyan) so predmet ostrega spora o avtorstvu in veljavnosti. Modul spora ne razsoja.
Kasta v praksiKljub naukovni zavrnitvi obstajajo v Pandžabu gurdvare, povezane s posameznimi skupinami (npr. Ravidasia, ki so se leta 2010 razglasili za samostojno vero). To je odprto in boleče vprašanje znotraj skupnosti.

Zunanji vplivi in stiki

Kaj je sikhizem dal svetu. Langar kot vzorec brezpogojne javne prehrane — danes prevzet v mednarodni humanitarni pomoči; pandžabsko pisavo in književnost; vojaško in policijsko izročilo v več državah; kmetijsko preobrazbo Pandžaba ("zelena revolucija") in prek diaspore kmetijstvo in prevozništvo v Kanadi, Britaniji, Italiji in Avstraliji; in pravno prakso o verskih pravicah — sodni spori o turbanu in kirpanu so v več državah oblikovali splošno pravo o verski svobodi, ne le za sikhe.

Odnos do hindujskih izročil. Skupno besedišče (karma, saṃsāra, mukti, guru), skupno okolje, skupni prazniki z drugačno vsebino, in stoletja tesnega sožitja v Pandžabu — vključno z družinami, kjer je bil en sin vzgojen kot sikh. Hkrati jasna naukovna razmejitev: en Bog brez utelešenj, brez podob, brez kaste kot duhovne kategorije, brez brahmanskega posredništva. Gibanje Tat Khālsā je razmejitev v 19. stoletju zaostrilo; pred tem je bila meja bolj prehodna (Oberoi — teza je vplivna in v skupnosti sporna).

Odnos do islama. Prepleten in ne enosmeren. Nanakov spremljevalec Mardānā je bil musliman; Guru Granth Sahib vsebuje verze sufijskega šejha Farīda; sikhski nauk o enem brezobličnem Bogu ima s tavhidom očitno sorodnost. Hkrati sta bila dva guruja usmrčena pod mogulsko oblastjo in 18. stoletje je bilo obdobje hudega preganjanja. Modul obojega ne izenačuje in ne izbira.

Vpliv sufizma in sant izročila. Kabīr, Ravidās, Nāmdev, Farīd so v knjigi zastopani; to ni sinkretizem, ampak izrecno vključenje besedil, ki jih je izročilo prepoznalo kot skladna z lastnim naukom. Nobeno drugo svetovno sveto besedilo ne vsebuje toliko del avtorjev, ki niso pripadali tej veri.

Kolonialna doba. Britanci so sikhe uvrstili med "bojevito raso" in jih množično rekrutirali — kolonialna kategorija, ki je imela trajne posledice za samopodobo in za izseljevanje. Hkrati so britanski popisi, pravo in šolstvo prispevali k utrditvi sikhizma kot ločene kategorije.

Zahodna veda. Ernest Trumpp (1877) — prvi prevod, v skupnosti globoko žaljiv in metodološko slab; Max Arthur Macauliffe (1909) — šestzvezčno delo, nastalo v sodelovanju s sikhskimi učenjaki in v skupnosti spoštovano; W. H. McLeod — utemeljitelj sodobnega kritičnega študija in v skupnosti dolgo ostro napadan; Pashaura Singh, Harjot Oberoi, J. S. Grewal, Louis Fenech, Nikky-Guninder Kaur Singh (feministična in pesniška perspektiva), Doris Jakobsh.

Nasilje in preganjanje. Mučeništvo dveh gurujev in Gobind Singhovih sinov; dva velika poboja v 18. stoletju; delitev leta 1947; 1984 (operacija Modra zvezda in protisikhski pogromi); zamenjevalno nasilje na Zahodu po letu 2001, vključno z napadom na gurdvaro v Oak Creeku leta 2012. Modul jih navaja kot dokumentirana dejstva.

09

Primerjalne povezave

MODULI/07_Indija_in_Juzna_Azija/SikhDharma — glavna, poglobljena obravnava. Tja za vse podrobnosti: zgradba Guru Granth Sahiba po enaintridesetih rāgah in avtorstvo posameznih delov; Dasam Granth in spor o njem; Rahit Maryādā in zgodovina njenega nastanka; obredni sistem v podrobnosti; ustanova gurdvare, SGPC in petih takhtov; misli, sikhsko cesarstvo in anglo-sikhski vojni; gibanja Singh Sabhā, Akālī in Tat Khālsā; pandžabska družbena, jezikovna in politična zgodovina 20. stoletja. Ta modul vse to povzema in podrobnosti namenoma ne podvaja.

HindujskeTradicije (in grozd MODULI/07_Indija_in_Juzna_Azija/: Sanatana, Vedanta, Vaishnava, Shaiva) — skupno okolje, skupno besedišče, jasna razmejitev. Skupno: pandžabsko okolje, pojmi karma, saṃsāra, mukti, guru, prazniki z drugačno vsebino (Divali → Bandi Chhoṛ Divas, Holi → Hola Mohallā), bhakti pesniško ozadje. Razlika: en Bog brez oblike in brez utelešenj (torej brez avatārov), brez podob, brez kaste kot duhovne kategorije, brez brahmanskega posredništva, brez askeze kot poti, in karma podrejena Božji milosti. Sikhizem sam sebe razume kot samostojno vero in modul to samoopredelitev spoštuje.

Islam, Sufizem, Sunizemsorodnost v strogem enoboštvu in v zavračanju podob je resnična in jo velja navesti; izpeljanosti ni. Guru Granth Sahib vsebuje verze šejha Farīda, Nanakov spremljevalec je bil musliman, in nauk o enem Bogu ima s tavhidom očitno vzporednico. Hkrati sta bila dva guruja usmrčena pod mogulsko oblastjo. Sikhizem ni islamska sekta in te uvrstitve modul zavrača.

Dzainizem (in MODULI/07_Indija_in_Juzna_Azija/Jainadharma) — skupna zavrnitev kastne izključenosti, popolnoma različna utemeljitev. Sikhizem izhaja iz enega Boga stvarnika, džainizem stvarnika sploh ne pozna. Skupno je le splošno južnoazijsko ozadje.

Budizem (in MODULI/12_Jugovzhodna_Azija/Theravada, MODULI/08_Tibet_in_Himalaja/Vajrayana, MODULI/10_Japonska/Zen) — brez neposredne naukovne zveze in brez izpričanega stika ob nastanku (budizem je bil v Pandžabu 15. stoletja že davno izginil). Skupna sta le pojma karme in ponovnega rojstva, ki ju sikhizem razume drugače od obeh. Skupna pa je tudi zavrnitev kastne utemeljitve duhovne sposobnosti — kar je zgodovinsko pomembna vzporednica.

Krscanstvo, Protestantizemvzporednica, ki jo velja navesti previdno: zavrnitev posredništva duhovščine, poudarek na svetem besedilu, na ljudskem jeziku in na delu v svetu namesto meništva sta strukturno podobni protestantskim poudarkom. Zgodovinske zveze ni in vzporednica je izključno tipološka.

Zoroastrizem (in grozd MODULI/05_Iran_in_Srednja_Azija/) — strukturna vzporednica v etiki "dobre misli, dobre besede, dobrega dejanja" nasproti sikhski trojici nām–kirat–vaṇḍ, in v zavrnitvi askeze v prid dejavnemu življenju v svetu. Zgodovinske zveze ni.

BahajskaVera — bahajski nauk o postopnem razodetju Nanaka praviloma ne uvršča med svoje razodetelje in razmerje med skupnostma ni naukovno opredeljeno. Navedeno zaradi popolnosti.

10

Viri in stopnja zanesljivosti

Splošni pregledi (prva izbira)

Singh, Pashaura & Fenech, L. (ur.) (2014). The Oxford Handbook of Sikh Studiesnajbolj celovit sodobni referenčni zbornik in prva izbira.

McLeod, W. H. Sikhism; Who Is a Sikh?; Gurū Nānak and the Sikh Religion (1968); Historical Dictionary of Sikhismutemeljitelj kritičnega študija sikhizma. Njegovo delo je v skupnosti sporno in modul to navaja; metodološko pa je nepogrešljivo.

Grewal, J. S. The Sikhs of the Punjab (New Cambridge History of India) — standardna zgodovina.

Singh, Nikky-Guninder Kaur. Sikhism: An Introduction; The Feminine Principle in the Sikh Vision of the Transcendentdostopno, pesniško občutljivo, in edino večje delo o ženski razsežnosti.

Mandair, A.-P. S. Sikhism: A Guide for the Perplexed — sodobno, teoretsko naravnano; kritično do orientalističnih okvirov.

Cole, W. O. & Sambhi, P. S. The Sikhs: Their Religious Beliefs and Practices — dober uvod v prakso.

Primarna besedila v prevodu

Gurū Granth Sāhib — angl. Gopal Singh, Gurbachan Singh Talib, Pritam Singh Chahil; spletno na SriGranth.org in SikhiToTheMax z besedno razčlembo. Nobeden od prevodov ne velja za dokončnega; za natančno delo je nujno branje z izvirnikom v gurmukhī. Izbor: Nikky-Guninder Kaur Singh, The Name of My Beloved (izbrana besedila, odličen prevod).

Japjī Sāhib — začetno besedilo, ki je najbolje prevedeno in najbolje razloženo; prva izbira, če naj bi človek prebral eno samo sikhsko besedilo.

Dasam GranthLouis Fenech & Pashaura Singh, obravnave; Zafarnāmā v prevodu.

JanamsākhīMcLeod, Early Sikh Tradition; brati kot hagiografijo.

Sikh Rahit Maryādā (1945/1950) — uradni kodeks SGPC; primarni vir sodobne pravovernosti, ne srednjeveškega izročila.

Macauliffe, M. A. (1909). The Sikh Religion (6 zv.) — star, a v skupnosti spoštovan in še vedno uporaben; nastal v sodelovanju s sikhskimi učenjaki.

Posamezna področja

Oberoi, H. The Construction of Religious Boundaries (1994) — kako je gibanje Tat Khālsā postavilo današnjo mejo med sikhi in hindujci; vplivno in v skupnosti sporno.

Singh, Pashaura. The Guru Granth Sahib: Canon, Meaning and Authoritytekstna kritika svetega besedila; prav to delo je sprožilo enega največjih sporov v sodobnem sikhskem študiju.

Fenech, L. Martyrdom in the Sikh Traditiono vlogi mučeništva.

Jakobsh, D. Relocating Gender in Sikh History — spol in zgodovina.

Axel, B. K. The Nation's Tortured Body — diaspora, telo in politika; teoretsko zahtevno.

Tatla, D. S. The Sikh Diaspora — najboljši pregled izseljenstva.

Mahmood, C. K. Fighting for Faith and Nationetnografija sikhskih bojevnikov; etično in metodološko sporno, a edinstveno gradivo.

Brass, P., Kaur, J. (Twenty Years of Impunity), poročila Human Rights Watch in Amnesty International — o dogodkih leta 1984 in njihovem sodnem epilogu.

Pew Research Center, indijski popis prebivalstva 2011, kanadski in britanski popisi — za številke; ocene za diasporo se med viri razlikujejo (svetovni razpon 25–30 milijonov).

Kaj NI vir

Gradivo, ki sikhizem predstavlja kot mešanico hinduizma in islama ali kot vejo hinduizmaizrecno zavrnjeno.

Trumppov prevod (1877) kot vir o vsebini — metodološko slab in v skupnosti globoko žaljiv; uporaben le kot dokument zgodovine vede.

Politična publicistika za ali proti khalistanskemu gibanju, ki verske trditve uporablja kot dokaz — modul te uporabe ne podpira.

Gradivo, ki turban ali brado povezuje z islamskim skrajništvom — dejansko napačno in dokazano škodljivo.

Novodobna literatura, ki nām simran enači s tehniko meditacije brez naukovnega okvira ali kuṇḍalinī-jogo predstavlja kot sikhsko prakso ("Sikh Dharma / 3HO" Yogija Bhajana je ločeno gibanje 20. stoletja, ki ga večinska sikhska skupnost ne obravnava kot merodajno — modul ga navaja kot ločen sodobni pojav).

Gradivo, ki Dasam Granth v celoti razglaša za pristnega ali v celoti za ponaredek — spor je odprt in modul ga ne razsoja.

Stopnja zanesljivosti

Visoka: da se je Guru Nānak rodil leta 1469 in umrl 1539, ter da je nasledstvo prenesel na učenca in ne na sina; da je bilo gurujev deset in da je gurujstvo leta 1708 prešlo na Gurū Granth Sāhib; da je Guru Angad uredil pisavo gurmukhī; da je Guru Amar Dās langar naredil obvezen; da je Guru Rām Dās ustanovil Amritsar; da je Guru Arjan leta 1604 sestavil Ādi Granth in bil leta 1606 usmrčen; da je Guru Hargobind uvedel mīrī-pīrī in zgradil Akāl Takht; da je bil Guru Tegh Bahādur leta 1675 usmrčen v Delhiju; da je Guru Gobind Siṅgh leta 1699 na Baisakhi ustanovil halso s petimi znamenji in imenoma Singh in Kaur; da Gurū Granth Sāhib vsebuje besedila avtorjev, ki niso sikhi, med njimi Kabīra, Ravidāsa, Nāmdeva in šejha Farīda; da je knjiga urejena po rāgah; da je sikhsko cesarstvo pod Randžitom Singhom obstajalo 1799–1849; da je bila Sikh Rahit Maryādā sprejeta sredi 20. stoletja; da so se leta 1984 zgodili operacija Modra zvezda in protisikhski pogromi; da je kanadsko vrhovno sodišče leta 2006 v zadevi Multani odločilo v prid nošenja kirpana; da je bil Balbir Singh Sodhi ubit 15. septembra 2001 in da je leta 2012 prišlo do napada na gurdvaro v Oak Creeku; da je bil Kartarpurski koridor odprt leta 2019; da je sikhov okoli 25–30 milijonov in da je Kanada država z največjo diasporo.

Srednja: doseg in zgodovinskost Nanakovih potovanj (Meka in Bagdad sta sporna); podrobnosti janamsākhī pripovedi; razmerja med rokopisnimi izročili Ādi Grantha; kdaj natanko so se ustalila posamezna pravila rahita; koliko je predstava o "pravovernem sikhu" izdelek gibanja Tat Khālsā iz 19. stoletja (Oberoijeva teza — vplivna, sporna); številke za diasporo (ocene se med viri močno razlikujejo); število žrtev leta 1984 (uradne in neuradne ocene se razhajajo za večkratnik); obseg dejanskega kastnega razlikovanja v današnji sikhski skupnosti.

Nizka / sporno: avtorstvo posameznih delov Dasam Granthmodul ne razsoja; zgodovinskost nekaterih podrobnosti o ustanovitvi halse (ali je bilo pet prostovoljcev res na tem, da bodo usmrčeni, ali je bil obred pripravljen); pripisane letnice posameznim janamsākhī dogodkom; ali je bila meja med sikhi in hindujci pred 19. stoletjem tako prehodna, kot trdi Oberoi; obseg vpliva sufizma na Nanakov nauk (podobnost je nesporna, prenos ni dokazan).

Izrecno zavrnjeno: da je sikhizem mešanica hinduizma in islama; da je veja hinduizma; da je islamska sekta; da so sikhi muslimani ali da je turban islamsko znamenje; da sikhi častijo knjigo kot predmet; da vsi sikhi nosijo turban; da je kirpān orožje v pravnem pomenu (v več pravnih redih je izrecno drugače); da je Nanak zgolj eden izmed sant pesnikov; da je sikhizem načelno pacifističen ali načelno militarističen; da je "bojevita rasa" verska in ne kolonialna kategorija; da je bil Guru Granth Sāhib delo Nanaka samega; da je gibanje 3HO merodajna oblika sikhizma.

11

Status

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-10.