Preskoči na vsebino
AstraMentalicaKozmična šola svetlobe in zavesti
Prijava
← Nazaj v register
Kulturni svetovi

Adivasijske tradicije Sarna

Raziskovalni modul Adivasijske tradicije Sarna.

aktivenpolna vsebinasarna
Vizualni simbol modula Adivasijske tradicije Sarna
Kulturni svetovi

Izvirno ime: Sarna (iz sarnā/sarai — sveti gaj sāl-dreves v Čhotanagpuru); skupnosti same govorijo o Sarnā Dharam, Sari Dharam, Ādi Dharam, Sarnaizmu; santalsko o jāher, mundarsko in ho-jezikovno o čaščenju bongov

01

Predstavitev

Sarna je avtohtona plemenska religija adivasijskih ljudstev vzhodne osrednje Indije — predvsem Santalov, Mund, Oraonov (Kuṛukh), Hojev, Bhumidžev, Kharijev in sorodnih skupnosti — v današnjem Džarkandu, Odiši, Čhatisgarhu, Zahodni Bengaliji, Biharju in Asamu.

Kaj jo opredeljuje:

častitev narave in prednikov; nobene podobe božanstva, nobenega templja, nobenega svetega spisa;

sveti gaj (sarnā, jāher, jāherthān) kot edini bogoslužni prostor — pravzaprav ostanek prvotnega gozda, ki ga vas ni posekala;

vrhovno božanstvo Sonca (Sing Boṅgā, Dharmes) in množica duhov kraja (boṅgā);

vaški obrednik (pāhan, naeke, deuri), ki ni duhovnik po rojstvu in ni kasta;

odsotnost kaste, odsotnost karmičnega nauka o preporajanju v hindujskem pomenu, odsotnost pojma odrešitve iz kroga rojstev.

Terminološko opozorilo — kolonialni in indijski izrazi

Modul se dosledno izogiba izrazoma, ki sta zgodovinsko obremenjena in ju stroka opušča:

"animizem" — izraz E. B. Tylorja (1871), zasnovan kot razvojna stopnja "primitivne" religije; danes velja za teoretsko preživet in vrednostno obremenjen. Modul opisuje kaj skupnosti dejansko počnejo in verujejo, ne uvršča jih v razvojno lestvico.

"aboriginal" / "primitive tribe" — kolonialni upravni izrazi.

"tribal" in indijska pravna kategorija Scheduled Tribe (ST) — navedena, ker je pravno dejstvo, a ni verska kategorija.

"adivāsī" ("prvotni prebivalec") je samopoimenovanje, uveljavljeno v 20. stoletju in politično uporabljano; nekatere skupnosti ga sprejemajo, indijska država ga v uradni rabi ne uporablja (uporablja janjāti, ST). Modul ga uporablja, ker je izraz, ki ga skupnosti same najpogosteje izberejo, in ob tem to opozorilo navaja.

Tudi "Sarna" je posplošitev: gre za več ljudstev z različnimi jeziki, božanstvi in obredi, ki so bila pod skupno ime združena deloma zaradi popisa in politične mobilizacije. Santalec, Munda in Oraon uporabljajo različna imena in različne jezikovne družine (santalščina in mundarščina sta avstroazijski, kuṛukh je dravidski). Modul govori o "tradicijah Sarna" v množini prav zato.

Ali je Sarna del hinduizma?

Ne po samoopredelitvi skupnosti in ne po vsebini. Ni Ved, ni brahmana, ni kaste, ni podobe, ni templja, ni mokṣe, ni karmana kot mehanizma preporajanja, ni sanskrtskega obreda. Indijski popis pa nima kode za Sarno, zato so pripadniki desetletja razvrščeni med "hindujce" ali v "druge religije". To je jedro sodobnega političnega spora (glej spodaj). Hkrati je treba pošteno povedati, da je prepletanje s hinduizmom resnično in stoletno: mnogi adivasiji obiskujejo hindujske svetnike in praznike, nekatera božanstva so bila povezana s hindujskimi, in obstajajo tudi skupnosti, ki se imajo za oboje. Modul torej ne razglaša čistosti — navaja samoopredelitev, vsebinsko razliko in dejansko prepletenost.

02

Izvor in časovno obdobje

ObdobjeDatacijaKljučno
Predzgodovinanedoločljivoavstroazijska (munda) in dravidska (kuṛukh) jezikovna prisotnost v vzhodni Indiji je zelo stara; nekateri jezikoslovci munda-jezike štejejo med najstarejše plasti v Indiji. Trditve o neposredni verski kontinuiteti s to davnino niso dokazljive
Ustno izročiloSarna nima pisnega kanona in nima datirane ustanovitve; zgodovinsko jo je mogoče spremljati šele od trenutka, ko o njej poročajo zunanji viri
Srednjeveški stik8.–17. st.čhotanagpurski rāje, postopna hindujizacija vladarskih rodbin; adivasijske vasi ostanejo v veliki meri samoupravne
Britanska doba1765–uvedba zemindarstva, dikū (tujcev) kot posestnikov, denarnega dajanja in gozdnih zakonov — razlastitev, ki je izhodišče vsega poznejšega
Upori1780–1900Tilkā Māñjhī (1784), Kol (1831–32), Santal Hul (1855–56, Sidhu in Kanhu Murmu — eden največjih uporov v britanski Indiji), Birsa Munda in Ulgulān (1899–1900)
Chotanagpur Tenancy Act1908posledica Birsovega upora; prepoved prenosa adivasijske zemlje na neadivasije — še vedno veljavni temelj zaščite (in stalen predmet političnih poskusov spremembe)
Misijonsko delo19.–20. st.luteranski (Gossner, 1845), anglikanski in katoliški misijoni; znaten delež Mund in Oraonov postane kristjanov — kar je v Džarkandu do danes pomembna notranja delitev
Zapis in raziskovanje1860–1950Sarat Chandra Roy (The Mundas and their Country, 1912; The Oraons of Chota Nagpur, 1915) — utemeljitelj indijske antropologije; John-Baptist Hoffmann, Encyclopaedia Mundarica (16 zvezkov); W. G. Archer; P. O. Bodding (santalščina)
Hindujski reformni pritisk20. st.Tanā Bhagat-gibanje (od 1914) prevzame vegetarijanstvo in Gandhijev nauk; hkrati Vanvāsī Kalyāṇ Āśram (od 1952) adivasije opredeljuje kot "gozdne hindujce" — kar adivasijska gibanja zavračajo
Boj za versko kodo1951–zahteva po samostojni verski kodi v popisu; v popisu 1951 je Sarna še bila navedena kot možnost, pozneje ne več
Popis 20112011ok. 4,9 milijona ljudi po vsej Indiji navede "Sarna" v razdelku "druge religije"; v Džarkandu ok. 4,2 milijona
Resolucija Džarkanda11. novembra 2020 (soglasno sprejeta v skupščini)zvezna država zahteva ločeno versko kodo Sarna v popisu; predlog poslan osrednji vladi, ki ga ni sprejela
Sodobnost2021–ponavljajoče se zahteve (pisma predsednici in premierju), protesti; odlog vsedržavnega popisa je vprašanje pustil odprto
03

Geografsko območje

Džarkand — jedro; Čhotanagpurska planota in Santal Parganā. Delež pripadnikov ST v državi je po popisu 2011 26,2 % (leta 1931 je bil 38,3 % — upad je za skupnosti sam po sebi politični podatek).

Odiša — Mayurbhanj, Keonjhar, Sundargarh (Ho, Santali, Bhumidži).

Čhatisgarh — severni okraji; ločeno, a sorodno so Gondi s tradicijo Koya Punem / Gondi dharam in Persā Penne isto kot Sarna, a pogosto skupaj obravnavano v političnem boju za versko kodo.

Zahodna Bengalija — Purulia, Bankura, Jhargram, Birbhum, Zahodni Medinipur.

Bihar — južni okraji ob meji z Džarkandom.

Asam in Severna Bengalija — potomci Santalov in Oraonov, ki so jih v 19. stoletju pripeljali na čajne plantaže; danes imenovani "tea tribes" in v Asamu brez statusa ST — kar je še eno odprto vprašanje.

Bangladeš — Santali v okrajih Rajshahi in Dinajpur.

Nepal — manjše santalske skupnosti v Terajih.

04

Božanstva in duhovna bitja

Ni panteona v hindujskem pomenu — ni rodoslovij, ni poročnih mitov med bogovi, ni podob. Bitja so razvrščena po bližini in po kraju.

BitjeLjudstvoVloga
Sing Boṅgā (Siṅboṅgā)Munda, Ho, Bhumidž, Santalvrhovni bog Sonca; stvarnik in dobrotnik; nima podobe in nima svetišča; obredi mu veljajo neposredno
Dharmes / DharmeśOraon (Kuṛukh)vrhovni bog, izenačevan s Soncem
Ṭhākur Jiu / CāṇḍoSantalvrhovni; Cāṇḍo je Sonce
Marang Buru ("velika gora")Santal, Mundanajpomembnejše krajevno božanstvo; hrib Pārasnāth je za Santale Marang Buru
Jāher Erā / Jāher Āyo ("mati gaja")Santalboginja svetega gaja
Gosāī Erā, Moṛeko-Turuiko (pet-šest)Santalskupine gajevih bitij
Pāt Boṅgā, Buru Boṅgā, Ikir Boṅgā, Garha BoṅgāMunda, Hoduhovi hriba, vode, polja, kraja
Hāṛam Horko / Abge BoṅgāSantal, Mundapredniki rodu; njihovo čaščenje je znotraj hiše in tajno za rod
Cūṛin, Bhūt, ḍāinvsiškodljivi duhovi in domnevne čarovnice

Ključno razlikovanje: boṅgā ni "bog" in ni "demon". Je sila kraja, s katero je treba vzdrževati razmerje: dati ji, kar ji pripada, in v zameno pričakovati dež, letino in zdravje. Razmerje je vzajemno in pogodbeno, ne pobožno v krščanskem ali hindujskem pomenu.

Obredniki:

Pāhan (Oraon, Munda) / Naeke (Santal) / Deuri — vaški obrednik, izbran ali dedno določen v določeni družini; ni kasta in ne živi od obredov; obdeluje polje kot vsi drugi. Dobi v uporabo posebno vaško zemljo (pāhanāī).

Pūjār / Kuḍām naeke — pomočnik; Mahato — vaški svetni predstojnik; Mānjhī — vaški poglavar pri Santalih; Parhā/Panchayat — nadvaška zveza vasi.

Ojhā / bhagat / mātī — zdravilec in vedeževalec, ki ugotavlja vzrok bolezni. Tu je resen sodoben problem: obtožbe čarovništva (ḍāin) so v Džarkandu in Odiši vodile v umore, večinoma žensk; Džarkand je zato leta 2001 sprejel poseben zakon (Witchcraft Prevention Act). Modul to navaja, ker je merljiva in dokumentirana škoda, ne pa značilnost, ki bi tradicijo opredeljevala.

05

Miti in kozmologija

Stvarjenje pri Santalih. Ṭhākur Jiu ustvari zemljo iz blata, ki ga z dna vode prinesejo živali (rak, riba, deževnik ali želva — različice se razlikujejo). Prva človeka, Piḷcu Haṛām in Piḷcu Buṛhi, se izležeta iz jajc ptice hãs; naučita se variti pivo iz riža (haṇḍiā), rodita sedem sinov in sedem hčera, iz katerih izidejo santalski rodovi (pāris). Vzorec "prinašalca zemlje z dna vode" je razširjen po vsej severni Evraziji in Severni Ameriki — pomembna primerjalna točka, ki kaže, da adivasijska mitologija ni izpeljana iz indijske puranske.

Selitev. Santalsko izročilo Hihiṛi Pipiṛi pripoveduje o prvotni domovini in dolgi selitvi prek Cāe Campā do današnjih krajev. Podobno izročilo o selitvi imajo Munde in Oraoni. To izročilo je temelj skupnostnega spomina in danes tudi političnega dokazovanja prvotnosti.

Sing Boṅgā in prvi kovači. Munda mit: ljudje se s kovaškim ognjem in dimom pregrešijo proti Soncu; Sing Boṅgā jih kaznuje, nato pa z njimi sklene red, po katerem je treba darovati. Mit utemelji sam obred.

Sāl-drevo. Shorea robusta je sveto drevo. Njegovo cvetenje spomladi je znanilec novega leta in osrednji predmet obreda Sarhul.

Kozmologija. Ni cikličnih yug, ni kalp, ni ponavljajočih se razpustitev vesolja. Ni nauka o karmanu kot mehanizmu preporajanja in ni cilja osvoboditve iz kroga rojstev. Mrtvi postanejo predniki, ki ostanejo del gospodinjstva in vasi; ob smrti se kost pokojnika prinese v hišo in nato položi v sveto vodo (santalski obred jāṅ bāhā). Bližina mrtvih, ne odhod iz sveta, je jedro te kozmologije — in to je najgloblja razlika do hinduizma, budizma in džainizma.

Sveti gaj kot prvi gozd. Jāherthān ni "narejeno" svetišče: je kos prvotnega gozda, ki ga vas namenoma ni posekala. Iz tega izhaja neposredna zveza med vero in gozdom — in razlog, zakaj so rudarjenje, odvzem gozdov in "razvoj" v Džarkandu hkrati gospodarsko in versko vprašanje.

06

Obredi in prazniki

Sarhul (Oraon in Munda; santalsko Bāhā Parab) — najpomembnejši praznik; tretji dan naraščajoče lune v mesecu cait (marec–april), ob cvetenju sāl-dreves. Pāhan posti, ponoči postavi tri vrče vode in iz jutranje gladine prerokuje dež in letino; daruje petelina (barva ustreza božanstvu), ponudi sāl-cvet in prvi haṇḍiā. Šele po obredu sme vaščan uporabiti novo cvetje in novi sadež — pravilo prvine (navā) je splošno. Sledi ples in nagāṛā-bobnenje. Danes je Sarhul v Ranchiju velika mestna procesija in javni izraz adivasijske identitete.

Karam / Karma (avgust–september) — mladenke posadijo klice, nato se posekana veja drevesa karam postavi na vaškem trgu; nočno petje in ples; praznik plodnosti in bratsko-sestrskih vezi.

Sohrai (oktober–november, ob Dīvālī) — praznik živine: govedo se okopa, namaže z oljem, ovenča in obredno spusti. Sohrai-stensko slikarstvo v Hazaribaghu (geometrijski in živalski motivi, ki jih slikajo ženske) je znano po vsem svetu.

Bāhā (santalsko, spomladi) — praznik cvetov, vzporednica Sarhula.

Jāṅ Thāpnā / Jāṅ Bāhā — obred kosti pokojnika in združitve s predniki.

Setovni in žetveni obrediErok Sim (setev), Hariāṛ Sim, Janthāṛ (prvi sadeži), Māgh Parab / Māgh Sim (januar) — santalsko novo leto in konec delovnega leta, ko se vaški uradniki lahko odpovejo službi.

Lov (Sendrā, Disom Sendrā) — obredni skupni lov, danes večinoma simbolen; hkrati je bil zgodovinsko zbor za odločanje.

Daritev — kokoši, kozel, včasih bivol; riževo pivo (haṇḍiā, diyāṅ) je obredna pijača in ne le poživilo — to je pomembno, ker so ga reformna in prohibicijska gibanja obravnavala zgolj kot družbeni problem.

Rojstvo, ime, poroka, smrt — obrede opravlja vas, ne duhovnik od zunaj; poroka je soglasje in izmenjava, ločitev je mogoča in ni sramotna, vdova se sme znova poročiti. Odsotnost doti kot verske zahteve in razmeroma velika samostojnost žensk sta pogosto navedeni razliki do okoliških kastnih skupnosti — z opozorilom, da to ne pomeni odsotnosti neenakosti (ženske praviloma ne smejo v sveti gaj med osrednjim obredom in ne dedujejo zemlje).

07

Simboli in ikonografija

Sāl-drevo in njegovo cvetje — osrednji znak; ob Sarhulu ga zataknejo za uho in nad vrata hiše.

Jāherthān / sarnā sthal — gruča dreves na robu vasi, pogosto ograjena, brez stavbe in brez podobe. To je pomembno: odsotnost podobe je sama znak.

Rdeča in bela zastava (Sarnā jhaṇḍā) — sodoben, politično pomemben simbol; vihra nad vasmi in svetimi gaji ter označuje adivasijsko versko pripadnost. Zastava je nastala v 20. stoletju, kot znak razlikovanja od hindujskih šafranovih zastav.

Nagāṛā, māndar, ḍholak, bansī — bobni in piščal; ples v verigi z zaklenjenimi rokami (jhūmar, pāikā) je obredna in ne le zabavna oblika.

Sohrai in Khovar stensko slikarstvo (Hazaribagh) — glinene in ilovnate stene z živalskimi, rastlinskimi in geometrijskimi vzorci; ženska umetnost, danes zaščitena z geografsko označbo.

Kamniti stebri (sasan diri) — nagrobni kamni rodovnih pokopališč pri Mundah; nekateri megalitski nizi (Chokahatu) so stari več stoletij in so izpričano nadaljevanje megalitske prakse.

Ni idola, ni templja, ni svetega spisa. Ta trojna odsotnost je najbolj zgoščen opis vidne podobe tradicije.

08

Zgodovinski vplivi in razcepi

1. Razlastitev kot zgodovinsko jedro. Britanska uvedba zemljiške lastnine je adivasijske vasi izpostavila posojilodajalcem in posestnikom (dikū). Vsi veliki upori — Tilkā Māñjhī, Kol, Santal Hul (1855–56), Birsa Munda in Ulgulān (1899–1900) — so hkrati verski in agrarni: Birsa je nastopil kot prerok (Dharti Ābā, "oče zemlje") in hkrati kot voditelj upora. Sarna zato ni religija, ki bi jo bilo mogoče opisati ločeno od vprašanja zemlje.

2. Trojni pritisk na identiteto. Adivasijske skupnosti so bile v 20. stoletju izpostavljene trem hkratnim vplivom:

krščanskim misijonom (uspešnim predvsem med Mundami in Oraoni; danes je v Džarkandu znaten delež adivasijev kristjanov — kar znotraj skupnosti ustvarja razpoko med "Sarna" in "kristjani");

hindujski vključitvi — organizacije, kot je Vanvāsī Kalyāṇ Āśram, adivasije opredeljujejo kot "gozdne hindujce" (vanvāsī) in ne kot ādivāsī; že sama izbira besede je politična, ker vanvāsī pomeni "prebivalec gozda", ādivāsī pa "prvotni prebivalec" — in samo drugo ime nosi zahtevo po prvotnosti;

reformnim gibanjem znotraj skupnostiTanā Bhagat (od 1914) je prevzelo vegetarijanstvo, abstinenco in gandhijevstvo ter opustilo živalsko daritev.

3. Boj za versko kodo — osrednje sodobno vprašanje. V indijskem popisu obstajajo kode za hinduizem, islam, krščanstvo, sikhizem, budizem in džainizem. Za Sarno je ni. Posledice so konkretne: pripadniki so razvrščeni med hindujce ali kristjane, njihovo dejansko število ni znano, in izgubljena je pravna podlaga za zaščito verskih krajev. V popisu 1951 je bila možnost še na voljo; pozneje je bila ukinjena. Kljub temu je leta 2011 približno 4,9 milijona ljudi vpisalo "Sarna" v prosto rubriko — kar je samo po sebi izjemen podatek o zavestni samoopredelitvi. 11. novembra 2020 je skupščina Džarkanda soglasno sprejela resolucijo, ki od osrednje vlade zahteva uvedbo kode Sarna, in jo poslala naprej; osrednja vlada je ni sprejela. Zahtevo podpirajo tudi Odiša in Čhatisgarh ter zvezne poslanske skupine; nasprotujejo ji predvsem organizacije, ki adivasije štejejo za del hindujske skupnosti, z argumentom, da bi ločena koda skupnost razdelila. Modul spor navaja kot odprto politično vprašanje in ne razsoja o njem.

4. Zemlja, rudarjenje in gozd. Džarkand je ena rudninsko najbogatejših indijskih držav (premog, železo, boksit, baker, uran). Rudniki, jezovi (Subarnarekha, Koel-Karo) in industrija so v desetletjih razselili na stotine tisoč ljudi, pri čemer je bila stopnja preselitve adivasijev nesorazmerno visoka. Ker so sveti gaji kosi gozda, uničenje gozda pomeni uničenje svetišča. Chotanagpur Tenancy Act (1908) in Santhal Parganas Tenancy Act (1949) sta glavni pravni oviri; poskusi njune spremembe (2016–2017) so sprožili množične proteste in bili umaknjeni. Forest Rights Act (2006) je uvedel priznanje skupnostnih pravic do gozda, med katerimi so izrecno navedena tudi verska in kulturna območja — pomemben, a neenakomerno izvajan zakon.

5. Spor o Sammedu Śikharjiju (2022–2023). Hrib Pārasnāth je za džaine najsvetejši kraj (glej Jainadharma), za Santale pa Marang Buru. Razglasitev območja za ekoturistično cono je sprožila džainske proteste in nato protiproteste adivasijskih organizacij, ki so opozorile, da je hrib njihovo obredno območje. Primer je pomemben, ker pokaže, da niso vsi spori o svetih krajih spori med večino in manjšino — tu sta si nasproti dve manjšinski tradiciji z legitimnima zahtevama.

6. Jezik in izročilo. Santalščina je od 2003 v osmem seznamu indijske ustave (uradno priznan jezik) in ima lastno pisavo Ol Cikī (Raghunath Murmu, 1925) — pomemben primer samostojnega ohranjanja izročila. Mundarščina, ho in kuṛukh so ogroženi v različni meri.

7. Kar je treba zavrniti ali popraviti.

"Sarna je oblika hinduizma." Skupnosti to zavračajo; vsebinsko manjkajo Vede, kasta, podoba, brahman, karman in mokṣa.

"Adivasiji so 'gozdni hindujci' (vanvāsī)." To je politična opredelitev z izrecnim namenom in ne opis njihove samoopredelitve.

"Sarna je animizem/primitivna religija." Zavrnjeno kot teoretsko preživeto in vrednostno obremenjeno.

"Adivasiji so neposredni potomci prebivalcev indske civilizacije / 'prvotni Indijci'." Priljubljeno, a arheološko in genetsko nedokazano; jezikovna starost munda-družine je resnična, iz nje pa ne sledi neprekinjena verska istovetnost.

"Sarna nima nobene zveze s hinduizmom." Tudi to je pretirano: stoletna soseščina je pustila resnično prepletenost v praksi, imenih in praznikih.

"Sveti gaji so ostanki panteističnega naravnega verovanja brez družbene funkcije." Nasprotno: so pravno, gospodarsko in politično zelo konkretni — z njimi je povezano vprašanje zemlje.

"Adivasijske skupnosti so brez notranjih problemov." Nasilje ob obtožbah čarovništva, alkoholizem in izseljevanje delovne sile so dokumentirani in jih modul ne zamolči.

09

Primerjalne povezave

Sanatanaglavno razmerje: Sarna je najbolj neposreden preizkusni primer vprašanja, kje se hinduizem konča. Če je "hinduizem" ohlapna družina indijskih tradicij, so adivasiji vanjo lahko zajeti; če je religija z Vedami, kasto in mokṣo, niso. Skupnosti same odgovarjajo, da niso — in ta odgovor je za modul merodajen, ne pa edini obstoječi.

Shakta, Devi (sklop B in A) — najpomembnejša vsebinska primerjava: hinduizem je stoletja vsrkaval krajevne in plemenske boginje in jih razglašal za "oblike Devī". Isti postopek deluje tudi tu (Jāher Erā ↔ vaška boginja ↔ Durgā) — in prav temu adivasijska gibanja danes izrecno nasprotujejo. Modul pokaže postopek in ugovor.

Jainadharma (sklop B) — Sammed Śikharjī / Marang Buru: prekrivajoča se sveta geografija dveh manjšinskih tradicij; primer, ki opozarja, da spor o svetem kraju ni vedno spor večine z manjšino.

Vaishnava (sklop B) — Jagannātha iz Purīja je verjetno izvorno plemensko božanstvo, pozneje vaišnavizirano; obred Navakalevara še vedno opravljajo daitāpati, potomci plemenskih obrednikov. Najbolje dokumentiran primer prehoda plemenskega božanstva v vseindijski kult.

Shaiva (sklop B) — vzporeden postopek: krajevni kṣetrapāla, hribna in gozdna božanstva so bila pogosto povezana z Bhairavo.

Rigveda, Vedakontrolna točka: Sarna nima svetega spisa, nima jezika obreda in nima poklicnega duhovniškega stanu. Primerjava pokaže, kako specifičen (in ne samoumeven) je vedski model religije.

Jyotisha (sklop B) — adivasijski koledar se ravna po cvetenju, setvi, žetvi in luni, ne po pañcāṅgi; obredni čas določi pāhan, ne astrolog. Vzporeden, neodvisen način določanja svetega časa.

SikhDharma (sklop B) — vzporednica na drugem področju: obe skupnosti nasprotujeta pravni uvrstitvi pod "hindujca" v indijskem pravu, a z zelo različnih izhodišč — sikhi kot razodeta religija z lastnim spisom, Sarna kot ustno izročilo brez spisa, ki zahteva popisno kodo.

Ayurveda (sklop B) — adivasijsko zdravilstvo z gozdnimi rastlinami je samostojno izročilo, ki je pomembno prispevalo k indijski etnobotaniki; danes je predmet razprav o biopiratstvu in o pravicah do tradicionalnega znanja.

10

Viri in stopnja zanesljivosti

Primarno gradivo:

Ustno izročilo — santalski Hihiṛi Pipiṛi in selitvena pripoved; mundarski in oraonski stvarjenjski miti; obredne formule pāhanov.

Hor Seren in druge santalske pesemske zbirke; Ol Cikī-besedila (od 1925).

Bodding, P. O. (1925–1929). Santal Folk Tales, 3 zv.; A Santal Dictionary, 5 zv. — najobsežnejši zapis santalščine.

Hoffmann, J.-B. & van Emelen, A. (1930–1978). Encyclopaedia Mundarica, 16 zv. — izjemen jezikovno-etnografski vir; nastal v misijonskem okviru, kar je treba upoštevati.

Kolonialni District Gazetteers in Census of India poročila (1871–1941) — uporabna, a z močnimi kolonialnimi predpostavkami.

Sekundarna literatura:

Roy, Sarat Chandra (1912). The Mundas and their Country; (1915). The Oraons of Chota Nagpur; (1928). Oraon Religion and Customs. — utemeljitelj indijske antropologije, adivasijem naklonjen in metodološko za svoj čas izjemen.

Archer, W. G. (1974). The Hill of Flutes: Life, Love and Poetry in Tribal India. — santalska pesniška kultura.

Bara, Joseph — razprave o adivasijski izobrazbi, identiteti, misijonih in o boju za versko kodo Sarna; eden najpomembnejših adivasijskih zgodovinarjev.

Bosu Mullick, Sanjay (ur.) — o adivasijskem samoodločanju in Jharkhand Movement.

Xaxa, Virginius (1999). "Tribes as Indigenous People of India." EPW; vodja vladnega poročila o položaju plemenskih skupnosti (2014). — osrednji glas o kategorizaciji.

Guha, Ranajit (1983). Elementary Aspects of Peasant Insurgency in Colonial India. Oxford University Press. — o Santal Hulu in verski razsežnosti upora.

Shah, Alpa (2010). In the Shadows of the State: Indigenous Politics, Environmentalism, and Insurgency in Jharkhand. Duke University Press.najboljša sodobna etnografija Džarkanda; kritična tudi do romantiziranja adivasijev.

Damodaran, Vinita — o Džarkandu, gozdovih in okoljski zgodovini.

Carrin, Marine — o santalski religiji, obredih in ženskah.

Munda, Ram Dayal & Bosu Mullick, S. (ur., 2003). The Jharkhand Movement: Indigenous Peoples' Struggle for Autonomy in India. IWGIA. — glas iz skupnosti.

Census of India 2011 — podatki o ST in o vpisih "Sarna" v "druge religije".

Jharkhand Legislative Assembly, resolucija o kodi Sarna, 11. november 2020.

Chotanagpur Tenancy Act (1908); Santhal Parganas Tenancy Act (1949); Forest Rights Act (2006); Prevention of Witch (Daain) Practices Act, Džarkand (2001).

Stopnja zanesljivosti:

Visoka: obstoj in vloga svetega gaja (sarnā, jāher) kot edinega bogoslužnega prostora; odsotnost podobe, templja in svetega spisa; vloga pāhana/naekeja kot nekastnega vaškega obrednika; imena in vloge glavnih bitij (Sing Boṅgā, Dharmes, Marang Buru, Jāher Erā, boṅgā); praznični koledar (Sarhul/Bāhā, Karam, Sohrai, Māgh); santalski stvarjenjski in selitveni mit; upori 1780–1900 in njihova hkratna verska in agrarna narava; Chotanagpur Tenancy Act 1908; misijonsko delo in njegov obseg; delež ST v Džarkandu (26,2 % leta 2011); resolucija Džarkanda z dne 11. novembra 2020 in dejstvo, da osrednja vlada kode ni uvedla; vpisi "Sarna" v popisu 2011; priznanje santalščine (2003) in pisava Ol Cikī (1925); spor o Sammedu Śikharjiju 2022–2023; zakon proti obtožbam čarovništva (2001).

Srednja: natančno število pripadnikov — pogosto navajani podatki (ok. 4,9 milijona po vsej Indiji, ok. 4,2 milijona v Džarkandu) izhajajo iz proste rubrike "druge religije" in niso enotno preverjeni; v javnih virih se pojavljajo tudi očitno napačne številke; obseg dejanske razlike med "Sarna" in "hindujsko" prakso v posameznih vaseh (zvezna, ne ostra meja); koliko so današnji obredi neprekinjeni in koliko preurejeni v 20. stoletju pod vplivom gibanj; razmerje med adivasiji kristjani in pripadniki Sarne po okrajih.

Nizka / sporno: starost tradicije kot verske celote (ustno izročilo brez datacije); domnevna povezava z indsko civilizacijo ali s "prvotnimi prebivalci Indije" v genetskem pomenu (nedokazano); ali je "Sarna" kot enotna religija predmoderna kategorija ali proizvod popisa in politične mobilizacije 20. stoletja (verjetno oboje, razmerje ni ugotovljeno); v kolikšni meri so kolonialni etnografski zapisi zabeležili prakso in v kolikšni jo preoblikovali s svojimi vprašanji.

Izrecno zavrnjeno: Sarna kot podvrsta hinduizma; oznaka vanvāsī ("gozdni hindujec") kot opis samoopredelitve; "animizem" in "primitivna religija" kot znanstveni opis; trditev, da med Sarno in hinduizmom ni nobenega prepletanja; romantična podoba adivasijske družbe brez notranjih problemov; trditev, da so sveti gaji zgolj simbolni in brez pravnih in gospodarskih posledic.

11

Status

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-01.