Hindujske tradicije

Ta modul ne obravnava božanstva, besedila ali šole. Obravnava ime — natančneje: vprašanje, kako se je iz mnoštva južnoazijskih tradicij izoblikovala ena kategorija, in kako ta kategorija sama sebe imenuje.

Za približno eno milijardo živih ljudi je to vprašanje njihove lastne verske identitete. Zato je treba biti dvojno natančen: niti razvrednotiti tega, kar verniki o sebi trdijo, niti predstaviti poznejših razvojev kot brezčasnih dejstev.

Trije izrazi in trije problemi:

1. "Hinduizem" je tujka. Beseda izhaja iz perzijskega hindū — prvotno zemljepisni izraz za ljudi onstran reke Sindhu (Ind). Nima verskega pomena. Prek arabskih in perzijskih virov pride v evropske jezike; oblika "hinduizem" (angl. Hinduism) je izpričana šele v zgodnjem 19. stoletju (najzgodnejše rabe okrog 1787–1829). To je torej ime, ki ga je skupini dal nekdo drug — eksonim, in zraven še precej pozen.

2. "Sanātana dharma" je domači izraz — a ne v tej vlogi. Besedna zveza je stara in pristno sanskrtska: pojavlja se v Mahābhārati, Manusmṛti in purāṇah. Vendar tam ne pomeni "religije, ki ji pravimo hinduizem". Pomeni večni red, od nekdaj veljavno dolžnost, pravilno ravnanje, ki ne zastara — običajno o konkretni dolžnosti ali navadi, ne o veroizpovedi. Enako besedno zvezo, brez zadržkov, uporabljajo tudi budistična besedila (npr. Dhammapada 5: esa dhammo sanantano).

3. Raba "sanātana dharma" = "hinduizem" je iz poznega 19. stoletja. To je ugotovitev, ki jo je najbolj natančno dokumentiral Brian K. Pennington ("Defending Hindu Tradition: Sanatana Dharma as a Symbol of Orthodoxy in Colonial India", Religion, 2001), potrjujejo pa jo tudi novejše genealoške študije. Izraz se v tej novi, celostni vlogi uveljavi kot odgovor konzervativnih hindujcev na reformna gibanja (Brahmo Samaj, Arya Samaj) in na krščansko misijonarstvo — kot geslo, ki pravi: mi nismo novo gibanje, mi smo tisto, kar je bilo od nekdaj. Sledi ustanavljanje Sanātana Dharma Sabhā (od 1880-ih), Bharat Dharma Mahamandal (1902) in šolskih ustanov z istim imenom.

Kaj iz tega sledi in kaj ne:

✦Sledi: izraz v pomenu "ime naše religije kot celote" je moderen.

✦Ne sledi: da so tradicije, ki jih pokriva, moderne. Niso — Vede, Upanišade, tempeljsko čaščenje, bhakti in domači obredi so stari tisočletja.

✦Ne sledi: da je "hinduizem" izmišljen. Trditev, da je hinduizem "kolonialni izum", je bila v stroki (King, Frykenberg, Balagangadhara) v 1990-ih zelo vplivna, danes pa velja za pretirano. Andrew Nicholson (Unifying Hinduism, 2010) je pokazal, da se je poenotenje začelo že v 12.–16. stoletju, torej stoletja pred Britanci, v delih vedāntskih doksografov, kot sta Vijñānabhikṣu in Madhusūdana Sarasvatī, ki so šest darśan uredili v en sklop in jih ločili od budizma in džainizma. Kolonialna doba je proces pospešila in institucionalizirala, ni pa ga začela.

Najtočnejša formulacija je torej: stare tradicije, srednjeveško notranje poenotenje, moderna enotna kategorija in moderno enotno ime.

✦Indija — ok. 80 % prebivalstva, po popisu 2011 približno 966 milijonov.

✦Nepal — največji delež hindujcev na svetu (ok. 81 %); do 2008 edina uradno hindujska država.

✦Bangladeš, Pakistan, Šrilanka, Butan, Maldivi — manjšine, ponekod pod pritiskom.

✦Zgodovinska Velika Indija — Kambodža (Angkor Wat, prvotno Viṣṇujev tempelj), Vietnam (Champa), Tajska (Ayutthaya, Rāmakien, dvorni brahmani do danes), Indonezija.

✦Bali — Agama Hindu Dharma; kot uradno priznana vera v Indoneziji je bilo treba tradicijo preoblikovati po monoteističnem vzorcu (Sanghyang Widhi Wasa kot en Bog), ker indonezijska ustava priznava le enoboštva. Šolski primer, kako državna kategorija spremeni religijo.

✦Kolonialna diaspora — Mauritius (ok. 48 %), Fidži, Gvajana, Trinidad in Tobago, Surinam, Južna Afrika: potomci pogodbenih delavcev (indentured labour, 1834–1917).

✦Sodobna diaspora — ZDA (ok. 3 milijone), Velika Britanija, Kanada, Avstralija, Zaliv, Nizozemska, Nemčija. V Sloveniji so navzoče predvsem prek joge, ājurvede in gibanj, kot je ISKCON.

✦Skupaj: ocene med 1,1 in 1,2 milijarde — tretja največja svetovna religija.

Dharma

Najtežji pojem za prevod. Pokriva red, zakon, dolžnost, pravičnost, naravo stvari, vero. Ni ustreznica besede "religija" — in prav zato pojma "hindujska religija" ni bilo mogoče izraziti, dokler ni bila kategorija uvožena. To ni jezikovna nezmožnost, ampak znak drugačne razdelitve sveta: v Indiji so bile ločnice po dharmi (vaišnavski, šaivski, brahmanski, kraljevski), ne po "religijah".

Kaj obstaja namesto enotne "vere"

✦Sampradāya — nasledstvena tradicija z učiteljsko verigo (šrīvaišnavska, mādhva, gaudijska, nāṭh...).

✦Darśana — filozofski sistem; šest pravovernih: nyāya, vaiśeṣika, sāṃkhya, yoga, mīmāṃsā, vedānta.

✦Iṣṭadevatā — izbrano osebno božanstvo.

✦Jāti in varṇa — rodovna in stanovska pripadnost; v predmoderni Indiji pogosto pomembnejša od "verske".

✦Kula, gotra, deśa — družina, rodovna linija, kraj.

Človek je bil "vaišnavec iz te vasi, te jāti, s tem učiteljem" — ne "hindujec".

Poskusi opredelitve — in zakaj vsi spodletijo

Ni verovanja, ki bi ga imeli vsi: ne enega boga, ne knjige, ne ustanovitelja, ne kanona, ne cerkve, ne članstva. Predlagane opredelitve:

✦prek Ved — spodleti: sāṃkhya jih kritizira, tantrične in ljudske tradicije jih ne uporabljajo, mnogi verniki jih ne poznajo;

✦prek kaste — spodleti in je moralno sporno;

✦prek Indije — spodleti pri diaspori in pri indijskih muslimanih, kristjanih in sikhih;

✦prek karme in preporajanja — spodleti, ker to delijo tudi budizem, džainizem in sikhizem;

✦"vse, kar ni islam, krščanstvo, sikhizem, budizem ali džainizem" — negativna opredelitev, ki jo je dejansko uporabljala britanska popisna uprava in ki je danes v jedru marsikatere zmede.

Sodobna stroka večinoma sprejema, da je "hinduizem" družinska podobnost (Wittgenstein) ali "policentrična" kategorija (Lipner: metafora "banjanovega drevesa" — mnoga debla, ki so vsa isto drevo), ne pa razred z nujnimi in zadostnimi lastnostmi.

Kaj skupnega dejansko je

Kljub temu ni šlo za naključno zbirko. Skupne so tendence: dharma kot okvir; karman in saṃsāra; mokṣa kot najvišji cilj; darśana (pogled na božansko podobo kot osrednji obredni odnos); pūjā; čistost in nečistost; guru; štirje cilji življenja (dharma, artha, kāma, mokṣa); štiri āśrame; koledar; romanje. Nobena teh ni univerzalna — vse skupaj pa tvorijo prepoznaven vzorec.

Sanātana dharma proti hindutvi

Ločnica, ki je za razumevanje sodobnega konteksta nujna:

✦Sanātana dharma — verski in teološki samoopis.

✦Hindutva — politično-kulturna kategorija, ki jo je opredelil V. D. Savarkar (1923): hindujec je tisti, ki ima Indijo za pitṛbhūmi (očetnjavo) in puṇyabhūmi (sveto deželo). Savarkar je bil sam ateist — kar dokazuje, da hindutva ni veroizpoved.

Pojma se pogosto mešata, tudi v strokovni in poljudni rabi. Modul ju ločuje in do sodobnih političnih vprašanj ne zavzema stališča; navaja jih kot dejstva o rabi izrazov.

Ne "en mit", ampak skupno ozadje, ki ga delijo skoraj vse tradicije:

✦Ciklični čas. Yuge (Kṛta, Tretā, Dvāpara, Kali — sedanja), kalpe, manvantare. Svet nima enkratnega začetka in konca; nastaja in razpada brez konca. To je temeljno drugačno od abrahamskih linearnih shem in ena najbolj razlikovalnih potez.

✦Karman in saṃsāra. Dejanje ima nujno posledico; posledice vežejo na krogotok rojstev.

✦Mokṣa. Osvoboditev kot najvišji cilj — a kako in v kaj, se šole ostro razhajajo (glej Vedanta, Samkhya, Yoga).

✦Puruṣārtha — štirje cilji: dharma, artha (korist), kāma (užitek), mokṣa. Značilno je, da premoženje in užitek nista izključena, ampak umeščena.

✦Božansko kot mnogo in eno hkrati. RV 1.164.46: "ekaṃ sad viprā bahudhā vadanti" — "eno je bivajoče, modri ga imenujejo z mnogimi imeni". Ta verz je najpogosteje navajan dokaz hindujske strpnosti; navesti je treba tudi, da je bil v neovedāntski rabi 19. in 20. stoletja posplošen daleč čez izvirni obseg, kjer govori o vedskih bogovih, ne o svetovnih religijah.

✦Svetost pokrajine. Reke, gore, mesta, drevesa, romarska omrežja (tīrtha, pīṭha, jyotirliṅga, cār dhām). Diana Eck (India: A Sacred Geography, 2012) je pokazala, da je prav ta sveti zemljevid eden najstarejših dejanskih poenotevalcev podceline — starejši od vsakega pojmovnega poenotenja.

Skupnih obveznih obredov ni. Kar je splošno razširjeno:

✦Pūjā in darśana — čaščenje podobe in medsebojni pogled z božanstvom. To je osrednja obredna izkušnja hinduizma in ga bolje opredeli kot katera koli doktrina.

✦Saṃskāre — življenjski prehodi: rojstvo, poimenovanje, prvo hranjenje, upanayana, poroka, pogreb. Poročni in pogrebni obred sta še danes v jedru vedska, izgovorjena v vedski sanskrtščini — kar je neposredna, tri tisočletja dolga nit.

✦Prazniki: Divali, Holi, Navarātri/Durgā Pūjā/Dasarā, Mahāśivarātri, Janmāṣṭamī, Gaṇeś Caturthī, Rāmanavamī, Onam, Pongal, Bihu, Raksha Bandhan. Koledar je lunisolarni in močno regionalen; celo novo leto pade v različnih pokrajinah na različne dni.

✦Kumbha Melā — največje človeško zborovanje na svetu (v posameznih letih ocene čez 100 milijonov obiskovalcev); UNESCO, 2017.

✦Romanja — cār dhām (Badrinath, Dwarka, Puri, Rameswaram), 12 jyotirliṅg, 51 śakti-pīṭh, Vaišno Devī, Tirupati (verjetno najbogatejše svetišče na svetu).

✦Domača praksa — hišni oltar, dīpa, ārtī, posti (vratā), prehranska pravila, prednikov obred (śrāddha).

✦Regionalna raznolikost je pravilo, ne izjema. Keralski Teyyam, bengalska Durgā Pūjā, maharaštrska vārkarī-romanja in tamilski Pongal si niso podobni skoraj v ničemer — in vsi so hinduizem.

✦Oṃ (ॐ) — najbolj razširjen znak; danes deluje kot znak hinduizma kot celote (ta vloga je moderna).

✦Svastika (卐) — starodaven indijski znak sreče, še vedno v splošni obredni rabi. V Evropi ga je nacistična zloraba naredila neuporabnega — kar je za hindujsko, džainsko in budistično diasporo trajen praktičen problem. Ločevanje indijskega svastika od nacističnega Hakenkreuza je pomembno in ga je treba izrecno navesti.

✦Lotos, krava, sveta nit, tilak/tikā, rdeči sindūr, kokos in banana ob obredih.

✦Bhagvā (šafranova barva) — barva odpovedi in askeze; v 20. stoletju tudi barva politične mobilizacije. Isti znak, dva različna registra.

✦Trišul, liṅga, cakra, gadā, śaṅkha — znaki posameznih tradicij.

✦AUM in Śrī Yantra kot znak "hindujske duhovnosti" na Zahodu — pogosto brez konteksta.

✦Bhārat Mātā — domovina kot boginja (Abanindranath Tagore, 1905); glej Devi.

1. Notranje poenotenje pred kolonializmom (Nicholson). Med 12. in 16. stoletjem vedāntski doksografi uredijo šest darśan v enoten sklop in jih ločijo od budizma in džainizma. Vzniknejo pojmi kot āstika/nāstika v današnjem pomenu. To je začetek, ne kolonialna doba.

2. Srečanje z islamom. Od 8. stoletja (Sind) in odločilno od 12. stoletja. Srečanje je bilo hkrati nasilno in ustvarjalno: uničevanja templjev in prisilnih spreobrnitev ni mogoče zanikati, prav tako ne skupnih svetnikov, sufijsko-bhaktijskega prepletanja (Kabīr, Nānak — glej SikhDharma, sklop B), skupnih svetišč in dvorne sinteze (Akbar, Dara Šikoh, ki je Upanišade prevedel v perzijščino). Obenem je prav to srečanje prvič postavilo "hindū" v verski, ne zemljepisni pomen — identiteta se pogosto rodi ob razliki.

3. Kolonialna doba in trije mehanizmi.

✦Popis prebivalstva (1871–1941) — vsak človek dobi eno versko rubriko; kdor je do tedaj častil vaško boginjo in hodil k sufijskemu grobu, mora izbrati.

✦Pravo — "hindujsko osebno pravo" na podlagi izbranih sanskrtskih besedil (predvsem Manusmṛti); s tem je eno besedilo dobilo veljavo, ki je prej ni imelo.

✦Misijonarstvo in orientalistika — potreba, da se opredeli tisto, kar se brani; Vede in Upanišade postanejo "sveta knjiga" po analogiji z Biblijo.

4. Reforma in protireforma.

✦Brahmo Samaj (1828) — monoteistična, protipodobna reforma.

✦Arya Samaj (1875) — "nazaj k Vedam"; zavrnitev podob, kast po rojstvu in puranskega izročila; śuddhi (obred sprejema nazaj).

✦Sanātana Dharma Sabhā (1880-a) — konzervativni odgovor, ki prevzame ime "sanātana dharma" kot geslo pravovernosti. Tu se rodi današnja raba izraza.

✦Vivekānanda (1893) — hinduizem kot univerzalna, strpna, filozofska vera; izjemno uspešna predstavitev, ki pa je bila izbirna (advaitska, brez kast in obredov).

5. Razmerje do budizma, džainizma in sikhizma. Indijsko pravo jih uvršča pod "hindujca" v pravnem pomenu; te skupnosti to večinoma zavračajo, sikhi še posebej odločno. To je živ pravni in politični spor. Modul ga navaja kot dejstvo, ne kot razsodbo.

6. Notranji glasovi kritike. B. R. Ambedkar, prvi indijski pravosodni minister in glavni pisec ustave, je hindujski red zaradi kastnega sistema izrecno zavrnil (Annihilation of Caste, 1936) in leta 1956 skupaj s stotisoči prestopil v budizem. Periyar in dravidsko gibanje v Tamil Naduju sta razvila lastno kritiko brahmanske prevlade. Dalitske, adivāsijske in feministične perspektive so sestavni del slike te tradicije — ne obrobna opomba. Modul jih navaja, ker bi bil brez njih opis nepopoln.

7. Zunanji vpliv. Vpliv na evropsko filozofijo (Schopenhauer, Emerson, transcendentalizem, teozofija), na Gandhijevo ahiṃso in prek nje na gibanja za državljanske pravice, na svetovno razširitev joge in ājurvede, na glasbo in književnost 20. stoletja.

8. Kar je treba zavrniti.

✦"Hinduizem je najstarejša religija na svetu." Poved je nepreverljiva, ker ni jasno, kaj šteje kot ista religija. Vedska tradicija je zelo stara; kategorija "hinduizem" je moderna. Trditev je v tej obliki bolj identitetna kot zgodovinska.

✦"Sanātana dharma je izvirno indijsko ime za hinduizem." Zveza je stara; raba v tem pomenu je iz poznega 19. stoletja.

✦"Hinduizem je kolonialni izum." Pretirano — poenotenje se začne v 12.–16. stoletju (Nicholson).

✦"Hinduizem je monoteizem / politeizem." Vsebuje monistične, teistične, politeistične, panteistične in brezbožne (sāṃkhya, mīmāṃsā) tradicije.

✦"Hinduizem nima kanona, torej nima jedra." Nima kanona; ima pa prepoznavno družino praks in pojmov.

✦"Vsi hindujci verjamejo v X." Nobenega takega X ni.

✦"Sanātana dharma = hindutva." Prva je verska, druga politično-kulturna kategorija; Savarkar je bil ateist.

✦"Kastni sistem je bistvo hinduizma" — enako kot "kasta s hinduizmom nima zveze". Obe sta zgodovinsko nevzdržni: kastni red je tesno prepleten z besedili in prakso (Puruṣa-sūkta, Dharmaśāstre), obenem pa so ga številne tradicije znotraj hinduizma same izrecno zavračale (bhakti-svetniki, Vīraśaiva, Arya Samaj).

✦Veda — temelj legitimnosti: pravovernost (āstika) je opredeljena z odnosom do vedske avtoritete. Tam je opisan tudi razkorak med nominalno in dejansko avtoriteto Ved, ki je za razumevanje te kategorije osrednji.

✦Rigveda — najstarejša plast, ki jo kategorija za nazaj prevzame kot "svojo sveto knjigo"; obenem primer, kako je datacijsko vprašanje postalo identitetno.

✦Upanishad, Vedanta — neovedānta je glavni mehanizem, prek katerega je advaita postala javna podoba "hinduizma" v 20. stoletju; brez tega para modernega samoopisa ni mogoče razložiti.

✦Samkhya — dokaz, da kategorija vključuje tudi brezbožne sisteme; opredelitev prek verovanja v Boga zato ne deluje.

✦Yoga — najbolj razširjena svetovna predstavnica "hindujske duhovnosti"; razprava o kulturnem prisvajanju in o tem, ali je joga hindujska, poteka natanko ob pojmih tega modula.

✦Trimurti — poenotevalna shema v malem: njena zgodba (nastanek iz tekmovanja, poznejša univerzalizacija, kolonialna napačna razlaga) je zgodba te kategorije v pomanjšavi.

✦Devi — Bhārat Mātā in Vande Mātaram kot primer preoblikovanja verske podobe v narodno; obenem opomnik, da kategorija pokriva izjemno raznolik ženski panteon.

✦Shaiva, Vaishnava, Shakta (sklop B) — tri velike tradicije, ki jih kategorija povezuje; vsaka ima svojo teologijo, kanon in obred. Prav njihova različnost je razlog, da enotna opredelitev ne deluje.

✦SikhDharma, Jainadharma (sklop B) — mejni primeri: indijsko pravo ju uvršča pod "hindujca", skupnosti to zavračata. Meja kategorije je vidna prav tam, kjer je sporna.

✦Sarna (sklop B) — adivāsijske tradicije, ki se v popisih borijo za lastno rubriko; enak mehanizem kot v kolonialnih popisih, še vedno dejaven.

Primarna besedila (za pojem dharma):

✦Mahābhārata (zlasti Śānti-parvan) — sanātana dharma v izvirnem pomenu.

✦Manusmṛti; Dharmasūtre (Āpastamba, Gautama, Baudhāyana, Vasiṣṭha).

✦Bhagavadgītā — svadharma in sanātana.

✦Dhammapada 5 — budistična raba iste zveze; pomembna kontrolna točka.

✦Savarkar, V. D. (1923). Hindutva: Who is a Hindu?

✦Sanatana Dharma: An Advanced Text Book of Hindu Religion and Ethics (Central Hindu College, Varanasi, 1903).

✦Vivekānanda, zbrana dela; Dayānanda Sarasvatī, Satyārtha Prakāśa (1875).

✦Ambedkar, B. R. (1936). Annihilation of Caste.

Sekundarna literatura:

✦Nicholson, A. J. (2010). Unifying Hinduism: Philosophy and Identity in Indian Intellectual History. Columbia University Press. — najpomembnejše delo o tem vprašanju; popravek teze o "kolonialnem izumu".

✦Pennington, B. K. (2001). "Defending Hindu Tradition: Sanatana Dharma as a Symbol of Orthodoxy in Colonial India." Religion 31(3). — temeljno za zgodovino izraza.

✦Pennington, B. K. (2005). Was Hinduism Invented? Oxford University Press.

✦Flood, G. (1996). An Introduction to Hinduism. Cambridge University Press.

✦Flood, G. (ur., 2003). The Blackwell Companion to Hinduism.

✦Lipner, J. (1994/2010). Hindus: Their Religious Beliefs and Practices. Routledge. — metafora "banjanovega drevesa".

✦King, R. (1999). Orientalism and Religion: Postcolonial Theory, India and 'The Mystic East'. Routledge. — vplivna teza o kolonialni konstrukciji; danes velja za pretirano, a ostaja obvezno branje.

✦Frykenberg, R. E. (1989). "The Emergence of Modern 'Hinduism' as a Concept and as an Institution."

✦Halbfass, W. (1988). India and Europe: An Essay in Understanding. SUNY Press.

✦Doniger, W. (2009). The Hindus: An Alternative History. Penguin. — obsežna in namerno nekanonska zgodovina; v Indiji politično sporna (2014 umik naklade), znanstveno uveljavljena.

✦Eck, D. L. (2012). India: A Sacred Geography. Harmony.

✦Eck, D. L. (1998). Darśan: Seeing the Divine Image in India. 3. izd. Columbia University Press.

✦Jaffrelot, C. (1996). The Hindu Nationalist Movement in India. Columbia University Press.

✦van der Veer, P. (1994). Religious Nationalism: Hindus and Muslims in India. University of California Press.

✦Zavos, J. (2000). The Emergence of Hindu Nationalism in India. Oxford University Press.

✦Bhatt, C. (2001). Hindu Nationalism: Origins, Ideologies and Modern Myths. Berg.

✦Dalmia, V. & von Stietencron, H. (ur., 1995). Representing Hinduism. Sage.

✦Sweetman, W. (2003). Mapping Hinduism. Harrassowitz.

✦Bloch, E., Keppens, M. & Hegde, R. (ur., 2010). Rethinking Religion in India. Routledge.

Stopnja zanesljivosti:

✦Visoka: perzijski zemljepisni izvor besede hindū; poznost angleške besede "Hinduism" (zgodnje 19. st.); obstoj besedne zveze sanātana dharma v klasičnih besedilih v pomenu "večna dolžnost"; njena raba v budističnih besedilih; nastanek Sanātana Dharma Sabhā in Bharat Dharma Mahamandala kot konzervativnega odgovora reformnim gibanjem; vloga britanskih popisov in osebnega prava pri utrjevanju kategorije; Savarkarjeva opredelitev hindutve 1923 in njena ločenost od veroizpovedi; pravna uvrstitev budistov, džainistov in sikhov v indijskem pravu in njihovo zavračanje; Ambedkarjeva kritika in prestop 1956; odsotnost enotnega kanona, ustanovitelja in cerkve; ocene števila pripadnikov.

✦Srednja: kdaj natanko je hindū dobil izrazito verski pomen (13.–16. st. je razpon, ne datum); kolikšen je bil relativni delež notranjega poenotenja proti kolonialnemu vplivu (Nicholson je premaknil težišče, obseg pa je še predmet razprave); ali je konzervativna raba izraza nastala v Varanasiju, Pandžabu ali več krajih hkrati; koliko so popisi ustvarili identitete in koliko jih le zabeležili.

✦Nizka / sporno: ali je "hinduizem" sploh koristna analitična kategorija (stroka ni enotna); kje potekajo njene meje (ljudske, adivāsijske, sikhske, džainske tradicije); ali je smiselno govoriti o "hinduizmu" pred 12. stoletjem; koliko je Vivekānandova predstavitev vplivala nazaj na indijsko samorazumevanje; ali je Doniger, W. (2009) uravnotežena ali izbirna zgodovina (predmet žive polemike).

✦Izrecno zavrnjeno: sanātana dharma kot starodavno ime religije kot celote (zveza je stara, raba v tem pomenu ni); "hinduizem" kot čisti kolonialni izum brez predkolonialnih korenin; "hinduizem" kot enotna doktrina z obveznim verovanjem; enačenje sanātana dharme s hindutvo; kastni sistem kot bistvo hinduizma in trditev, da s hinduizmom nima zveze; predstavljanje neovedāntske različice kot celotne tradicije.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-01.