Qi

Qi je temeljni pojem kitajske naravne filozofije, medicine, obredja in telesne prakse — tisto, iz česar je vse, in hkrati tisto, kar vse premika. V evropskih jezikih ga prevajamo z "življenjska energija", "vitalna sila", "dih", "snovna energija" — in noben od teh prevodov ni zadovoljiv.

Zakaj prevod ne deluje

Evropski jeziki nosijo ločnico snov / energija in telesno / duševno. Kitajska misel te ločnice nima. Qi je hkrati:

✦snov — zrak, para, dim, hlap, vonj; qi je to, iz česar so gore in kosti;

✦energija — gibanje, moč, tok, delovanje;

✦stanje — razpoloženje, čustvo (shēngqì = jeza, dobesedno "porajajoči qi"), vzdušje prostora, ugled človeka (qìzhì, "narava, značaj");

✦dih — najbolj konkretno in izhodiščno.

Najpoštenejši opis: qi je tisto, kar je hkrati snovno in dejavno; kitajska misel ne pozna mrtve snovi, ki bi jo moralo nekaj od zunaj pognati. Zato je Nathan Sivin opozarjal, da je "energija" zavajajoč prevod, ker uvozi fizikalni pojem, ki ga qi ni; in zato se v sinologiji vse pogosteje pušča kar nepreveden izraz qi, tako kot dharma ali karma.

Kaj ta modul trdi in česa ne trdi

Trdi: qi je osrednja pojmovna kategorija, brez katere kitajske filozofije, medicine, obredja, borilnih veščin, Fengshui in Neidan ni mogoče razumeti. Njegova kulturna, zgodovinska in filozofska teža je ogromna in nesporna.

Ne trdi: da qi obstaja kot izmerljiva fizikalna količina. Glej razdelek o znanstvenem statusu spodaj. Modul obeh ravni ne meša: pojmovna pomembnost in fizikalna resničnost sta dve različni vprašanji.

Etimologija in najzgodnejša raba

Znak 氣 je sestavljen iz 气 (hlapeči zrak, oblački) in 米 (riž): sopara nad kuhanim rižem. To je izhodiščna konkretna podoba — ne abstrakcija.

✦Celotni kitajski kulturni prostor — qi ni krajevni pojem, ampak splošen jezik naravoslovja in medicine.

✦Vzhodna Azija: Japonska (ki 気 — genki "zdrav", byōki "bolezen", kimochi "občutek"; aikidō, reiki), Koreja (gi 기 — gigong, korejska medicina hanbang), Vietnam (khí). V japonščini je ki med najpogostejšimi sestavinami vsakdanjih besed, kar pokaže, kako globoko je pojem vgrajen v jezik, ne le v teorijo.

✦Zahod: qi vstopi predvsem prek akupunkture (odmevno po obisku Nixona na Kitajskem 1971–1972, ko je novinar James Reston javno poročal o akupunkturni analgeziji po operaciji), prek taijiquana in qigonga ter prek novodobne literature. Zahodna raba je praviloma bistveno bolj "energijska" in manj snovna od kitajske izvirne.

✦Institucionalno danes: TCM je razširjena v LRK, na Tajvanu, v Koreji, Vietnamu; Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2019 v ICD-11 vključila poglavje o tradicionalni medicini (poglavje 26, opcijsko), kar je sprožilo ostro strokovno kritiko (npr. uvodniki v Nature in Scientific American), ker naj bi legitimiziralo neevidenčne kategorije. Modul to navaja kot dejstvo o sporu, ne kot potrditev veljavnosti pojma.

Vrste in stanja qija

Osrednja besedila

✦Huangdi neijing 黃帝內經 (Suwen in Lingshu, sestavljeno ok. 1. st. pr. n. št. – 1. st. n. št.) — temeljno besedilo kitajske medicine; qi, kanali, Wuxing, yin-yang, diagnostika, akupunktura.

✦Nanjing 難經 ("Klasik težav", 1.–2. st.) — dopolnilo, sistematizacija pulzne diagnostike.

✦Shanghan lun — Zhang Zhongjing (ok. 200 n. št.); klinična sistematika, temelj zeliščne terapije.

✦Neiye (v Guanziju) — kultivacija qija in jing.

✦Mengzi 2A.2 — haoran zhi qi.

✦Zhuangzi 22 — življenje in smrt kot zbiranje in razprševanje qija.

✦Huainanzi — kozmogonija iz qija.

✦Lunheng — Wang Chongova naturalistična raba.

✦Zhengmeng 正蒙 — Zhang Zai; qi-ontologija.

✦Zhuzi yulei — Zhu Xi; razmerje li in qi.

✦Mawangduiški rokopisi (Daoyin tu, Quegu shiqi, Shiwen) in zhangjiashanski Yinshu — najstarejši praktični priročniki.

✦Xingqi ming (žadni obesek, 4. st. pr. n. št.) — najstarejši dihalni napis.

✦Kozmogonija iz qija. Huainanzi 3: iz brezoblične praznine nastane prostor-čas, iz njega qi; lahki in čisti qi se dvigne in postane nebo, težki in kalni se pogrezne in postane zemlja. Vmes nastanejo štirje letni časi in deset tisoč stvari. Ni stvarnika — je razslojevanje.

✦Daodejing 42 povezavo določi še tesneje: "deset tisoč stvari nosi yin na hrbtu in objema yang; z zlivanjem qija dosežejo skladnost" — edino mesto v Daodejingu, kjer nastopita yin in yang, in prav tam nastopi tudi qi.

✦Smrt. Zhuangzi: smrt je razpršitev qija, ne izničenje; Zhang Zai isto misel filozofsko dovrši ("rojstvo je zgostitev, smrt je razpršitev, a qi se ne izgubi"). To je razlog, da v kitajski misli ni potrebe po nesmrtni duši v evropskem smislu.

✦Dve duši. Človek ima hún 魂 (yang, nebeška, ob smrti se dvigne) in pò 魄 (yin, zemeljska, ob smrti ostane s telesom). Obe sta obliki qija. Iz tega izhaja celotno kitajsko pogrebno obredje: hun je treba nahraniti z daritvami prednikom, po je treba zadržati v grobu (glej Shen).

✦Odzivnost (gǎnyìng 感應). Stvari iste vrste qija se odzivajo druga na drugo na daljavo — kot dve struni, uglašeni na isti ton. To je teoretsko jedro vsega korelativnega mišljenja: Fengshui, Bazi, hanske doktrine znamenj in obredna učinkovitost stojijo na tem načelu. Sodobna fizika resonance ga ne potrjuje — gre za analogijo, ne za mehanizem.

✦Zemeljski qi. Krajina ima svoj qi; hribi in vodotoki ga zbirajo ali razpršujejo. To je osnova Fengshui.

✦Letni časi kot qi. Koledarski sistem 24 členov (jiéqì 節氣) — dobesedno "členi qija" — deli leto na 24 obdobij po sončni ekliptiki. To je resnično astronomsko natančen sistem, še danes v rabi v kmetijstvu; leta 2016 je bil vpisan na Unescov seznam nesnovne dediščine. Modul ga navaja izrecno, ker kaže, da je pojmovni okvir qija ustvaril tudi preverljivo uporabne stvari.

Qi nima svojega praznika — je sredstvo, ne naslovnik. Prakse:

✦Daoyin 導引 ("vodenje in raztezanje") — gimnastika z dihanjem, izpričana od Mawangduija naprej; predhodnik sodobnega qigonga.

✦Xingqi / fuqi — vodenje in "hranjenje" s qijem; dihalne tehnike, med njimi tāixī 胎息, "zarodkovo dihanje".

✦Qigong — sodobni krovni izraz (od 1950-ih); v LRK razdeljen na zdravstveni (uraden, npr. Baduanjin, Wuqinxi, Yijinjing, državno standardizirani nizi) in paranormalni (uradno zavrnjen).

✦Taijiquan 太極拳 in neijia borilne veščine (Xingyiquan, Baguazhang — slednji je poimenovan po Bagua) — qi kot organizacijsko načelo gibanja.

✦Akupunktura (zhēnjiǔ), moksibustija, tuina (masaža), guasha, banke — medicinske tehnike, ki v svojem teoretskem okviru delujejo na qi.

✦Neidan — notranja alkimija; qi kot surovina preoblikovanja (glej Neidan).

✦Obredna raba: daoistični duhovnik pri obredu "izloči" notranji qi in ga poveže z zunanjim; talisman deluje prek qija, ki ga vanj vloži.

✦Vsakdanje: jutranja vadba v parkih (taijiquan, qigong) je eden najbolj razpoznavnih prizorov sodobne kitajske vsakdanjosti; dietetika po "vročih" in "hladnih" hranilih; izogibanje prepihu (fēng kot nosilec škodljivega qija).

✦Znak 氣 / 气 sam — pogost kaligrafski predmet; poenostavljeni zapis 气 je znak brez "riža", kar so tradicionalisti obžalovali kot izgubo pomenske podobe.

✦Taijitu — yin-yang krog; qi je snov, ki se v tem krogu izmenjuje. Simbol ni starodaven (songovski, 11. st.) — glej Dao.

✦Meridianski možje (míngtáng tú) — anatomske podobe človeka z narisanimi kanali in točkami; od Songa naprej tudi bronasti kipi za izpit (Wang Weiyijeva bronasta kipa, 1027, z izvrtanimi točkami, prekritimi z voskom — kandidat je moral zadeti točko, da je pritekla voda). Eden najbolj domiselnih pripomočkov v zgodovini medicinskega izobraževanja.

✦Oblak in para — likovna upodobitev qija v krajinarstvu; megla med gorami ni okras, ampak upodobitev qija, ki teče skozi pokrajino. Prav to je razlog, da je prazen, meglen prostor v kitajskem slikarstvu vsebinsko nosilen.

✦Zmaj — v Fengshui "zmajeva žila" (lóngmài) je linija, po kateri teče zemeljski qi; grebeni hribov so zmajevo telo.

✦Kadilo — dim kot vidni qi; obredna povezava neba in zemlje.

✦Barvni ključ: qi sam nima barve, a v korelativnem sistemu prevzame barve Wuxing (zelena/lesena, rdeča/ognjena, rumena/zemeljska, bela/kovinska, črna/vodna).

1. Od meteorologije k medicini. Qi se je razvil iz opisa vremena in hlapov v splošno naravoslovno kategorijo. Ta pot je izpričana in je eden najlepših primerov, kako se konkreten pojem posplošuje. Ni bil "razodet" ali "podedovan iz prazgodovine".

2. Etizacija (Mencij). Mencijev haoran zhi qi poveže moralno stanje s telesnim. To je izjemno: qi je hkrati fiziologija in etika. Nobena druga velika tradicija tega ni izpeljala tako neposredno.

3. Korelativna kozmologija (Han). Prek qija se poveže vse — Tian, Wuxing, koledar, glasba, politika, medicina. Prednost: enoten razlagalni sistem. Slabost: sistem, ki pojasni vse, ne izključi ničesar in ga je zato težko ovreči. A. C. Graham in Nathan Sivin sta to napetost analizirala natančneje kot kdorkoli.

4. Skeptična protilinija. Wang Chong (1. st.) je znotraj kitajske tradicije napadel razlaganje znamenj in verovanje v duhove; Xunzi je Nebo naturaliziral. Kitajska misel torej ni bila enotno "korelativna" — imela je lastno kritično linijo, kar je pomembno proti stereotipu o "vzhodnjaški" celostnosti proti "zahodni" analitičnosti.

5. Zhang Zai in qi-monizem. Zhang Zai (11. st.) postavi qi kot edino prvino resničnosti in razloži budistično praznino kot napačno branje razpršenega qija. To je bila filozofska protiofenziva proti budizmu in eden vrhuncev kitajske metafizike. Njegov Ximing ("Zahodni napis") s tem utemelji tudi etiko: če je vse iz istega qija, sta "nebo moj oče in zemlja moja mati", vsi ljudje pa bratje.

6. Srečanje z evropsko znanostjo. Od 17. stoletja naprej se je qi pri jezuitih prevajal kot aer, spiritus, materia — nobeden ni ustrezal. V 19. in 20. stoletju je bil qi pri kitajskih reformistih (Yan Fu, Tan Sitong) povezan z etrom in elektriko — poskus, ki je z opustitvijo etra v fiziki propadel. Modul to navaja kot poučen primer: vsak poskus, da bi qi poistovetili s takrat najnovejšim fizikalnim pojmom, je zastarel skupaj s tem pojmom.

7. Znanstveni status — natančno

To je razdelek, kjer mora modul biti povsem jasen.

✦Kar je preverjeno in deluje: nekatere posege, ki v svoji teoriji govorijo o qiju, klinične raziskave delno podpirajo — akupunktura ima zmeren in dokaj dosledno izmerjen učinek pri nekaterih vrstah kronične bolečine in pri slabosti; ta učinek pa se v visokokakovostnih raziskavah le malo razlikuje od navidezne (šam) akupunkture, kar kaže, da učinek verjetno ni posledica pravilnih točk ali kanalov. Taijiquan in qigong imata dobro dokumentirane koristi za ravnotežje, padce pri starejših, telesno zmogljivost in razpoloženje — to so učinki telesne vadbe, dihanja in pozornosti, ne dokaz o qiju.

✦Kar ni bilo potrjeno: obstoj qija kot posebne, merljive oblike energije; obstoj meridianov kot anatomskih struktur (histološko jih ni; poskusi (npr. "Bonghanovi kanali") niso bili neodvisno potrjeni); waiqi — oddajanje qija na daljavo z zdravilnim ali fizikalnim učinkom. Nadzorovani poskusi z "zunanjim qijem" so bili opravljeni in so bili negativni; primerljivo je bilo z metodološko strogo raziskavo terapevtskega dotika (Rosa et al., JAMA 1998) pokazano, da izvajalci "energijskega polja" niso zaznali bolje od naključja.

✦Kaj to pomeni: qi kot fizikalna entiteta ni znanstveno potrjen. Trditve o waiqi in o zdravljenju resnih bolezni z qijem so znanstveno neutemeljene in ob opuščanju dokazanega zdravljenja lahko nevarne.

✦Kaj to ne pomeni: da je qi "prazna izmišljotina". Kot pojmovni okvir je bil qi izredno produktiven: iz njega so izšli koledar 24 členov, sistematična klinična opazovanja, farmakopeja (iz katere je nastal tudi artemisinin — Tu Youyou je za njegovo odkritje iz Artemisia annua, najdene v besedilu iz 4. stoletja, prejela Nobelovo nagrado 2015), telesne prakse s preverljivimi koristmi in ena največjih filozofskih tradicij. Modul te dve ravni dosledno loči in nobene ne uporablja za utemeljitev druge.

8. Kar je treba popraviti.

✦"Qi je energija, kot jo razume fizika." Ne; niti kitajski izvirni pojem niti fizika tega ne podpirata.

✦"Meridiani so bili odkriti v anatomiji." Ne.

✦"Qigong lahko zdravi raka." Izrecno zavrnjeno in nevarno.

✦"Qigongska vročica je bila znanstveno potrjena." Ne; bila je množičen družbeni pojav, ki se je končal z državnim ukrepanjem, ne z znanstveno potrditvijo.

✦"Akupunktura ne deluje nič." Preveč trdo v drugo smer; učinek pri nekaterih indikacijah je izmerjen, le da ga teorija qija najbrž ne pojasnjuje.

✦"Qi je starodavni pojem iz kamene dobe." Ne; izpričan je od 8. stoletja pr. n. št. naprej, filozofsko izdelan pa od 4. stoletja pr. n. št.

✦Dao — dao je vzorec, qi je to, v čemer se vzorec udejanja. Daodejing 42 in Neiye sta točki srečanja; Zhang Zai pozneje qi postavi na mesto, ki ga je prej imel dao. Razmerje je torej zgodovinsko premično, ne stalno.

✦Neidan — najbolj neposredna odvisnost v tej kategoriji. Notranja alkimija je tehnika preoblikovanja qija: jing → qi → shen → praznina. Brez pojma qi neidan sploh ni izrazljiv; neidan pa je hkrati tisto, kar je pojem qija najbolj razdelalo v prakso. Neidan je pri tem religiozno-daoistična praksa (glej Daojiao), ne splošna kitajska.

✦Fengshui — operativno načelo feng šuja je tok qija v krajini in v prostoru: kje se zbira (jùqì), kje razprši (sànqì), kod teče ("zmajeve žile"). Brez qija feng šuj nima teorije. Modul Fengshui obravnava tudi njegov znanstveni status.

✦Wuxing — pet faz so načini gibanja in preobrazbe qija, ne pet snovi. To je razlog, da je prevod "pet elementov" napačen in da Nathan Sivin vztraja pri "pet faz". Sistema sta ločena po izvoru in združena v Hanu.

✦Shen — shen je najbolj prefinjena oblika qija (v človeku) in hkrati beseda za božanstva (v religiji). Ta dvojnost ni naključna: božanstvo je v kitajski kozmologiji zgoščen, dejaven qi, ne bitje druge vrste. Prav zato je meja med "duhovnim" in "snovnim" v kitajski religiji drugačna kot v evropski.

✦Tian — v hanski korelativni doktrini Nebo deluje prek qija: vladarjeva pokvarjenost skvari qi, skvarjen qi povzroči sušo ali potres. Qi je mehanizem nebeškega odziva in brez njega doktrina znamenj ni razumljiva.

✦Bazi — moč elementa v horoskopu se presoja po njegovi "qi-močnosti" v danem letnem času (wàngxiāng — cvetenje in pojemanje); tehnični besednjak izhaja neposredno iz qija.

✦Yijing in Bagua — dodatek Xicizhuan razlaga premene kot gibanje qija; songovska xiangshu-šola to sistematizira.

✦Daojiao — vsa obredna praksa (talismani, vizualizacija, bugang, eksorcizem) je operiranje s qijem.

✦Indijska prāṇa (07_Indija_in_Juzna_Azija) — najbližja tipološka vzporednica: dih kot življenjska sila, dihalne prakse (prāṇāyāma), kanali (nāḍī) in središča (cakra) proti kitajskim jingluo in dantian. Zgodovinsko sta se sistema razvila neodvisno, stik pa je nastal pozneje prek budizma in tantre; domneva o skupnem izvoru ni podprta, podobnosti pa so dovolj velike, da sta se sistema v moderni dobi (joga–qigong, čakre–dantian) pogosto zlivala, včasih nekritično.

✦Grška pneuma in latinski spiritus — "dih" kot življenjska in kozmična snov; stoiška pneuma je celo strukturno zelo blizu (napetost, ki prežema in povezuje vse). Zgodovinske zveze ni; podobnost izhaja iz iste izhodiščne izkušnje — dihanje neha, življenje neha.

✦Hebrejski ruaḥ, arabski rūḥ, polinezijska mana, algonkinski manitou — nadaljnje tipološke vzporednice; modul jih navaja kot vzporednice, ne kot isto stvar.

Primarni viri:

✦Huangdi neijing (Suwen, Lingshu), Nanjing, Shanghan lun.

✦Guoyu (odlomek o potresu 780 pr. n. št.), Zuozhuan (zdravnik He, 541 pr. n. št.).

✦Neiye (v Guanziju), Mengzi 2A.2, Zhuangzi 22, Xunzi, Huainanzi, Lunheng.

✦Zhengmeng in Ximing — Zhang Zai; Zhuzi yulei — Zhu Xi.

✦Mawangduiški medicinski rokopisi (168 pr. n. št.): Daoyin tu, Quegu shiqi, Shiwen, Wushi'er bingfang; zhangjiashanski Yinshu.

✦Xingqi ming — žadni obesek, 4. st. pr. n. št.

Sekundarna literatura:

✦Sivin, N. (1987). Traditional Medicine in Contemporary China. University of Michigan. — izhodiščno delo; tudi Medicine, Philosophy and Religion in Ancient China (1995). Sivin je najbolj dosledno opozarjal na neprevedljivost qija in na past prevoda "energija".

✦Sivin, N. (1995). "State, Cosmos and Body in the Last Three Centuries B.C." HJAS — o korelativnem sistemu kot celoti.

✦Kuriyama, S. (1999). The Expressiveness of the Body and the Divergence of Greek and Chinese Medicine. Zone Books. — izjemna primerjalna študija; zakaj sta grška in kitajska medicina videli drugačno telo. Za razumevanje qija najkoristnejša ena sama knjiga.

✦Unschuld, P. (1985). Medicine in China: A History of Ideas in (2003). Huang Di Nei Jing Su Wen; Unschuld & Tessenow (2011), kritični prevod Su wen. — najzanesljivejši filološki dostop; Unschuld je hkrati kritičen do sodobne "TCM" kot politične konstrukcije 1950-ih.

✦Graham, A. C. (1986). Yin-Yang and the Nature of Correlative Thinking. Institute of East Asian Philosophies, Singapur. — teoretska analiza korelativnega mišljenja.

✦Harper, D. (1998). Early Chinese Medical Literature: The Mawangdui Medical Manuscripts. Kegan Paul. — prevod in analiza najstarejših praktičnih besedil.

✦Lo, V. in Hsu, E. — o zgodovini telesnih praks in o pulzni diagnostiki.

✦Kohn, L. (2008). Chinese Healing Exercises: The Tradition of Daoyin. University of Hawai'i Press.

✦Despeux, C. — o daoyinu, o ženskem neidanu in o telesnih shemah.

✦Palmer, D. (2007). Qigong Fever: Body, Science and Utopia in China. Columbia University Press. — najboljša obravnava obdobja 1979–1999, qigongske vročice in njenega konca.

✦Kim, J.-Y. (2015). Zhang Zai's Philosophy of Qi. Lexington.

✦Wang, R. & Ding, W., "Zhang Zai's Theory of Vital Energy" — o qi-monizmu.

✦Vickers, A. et al. (2018). "Acupuncture for Chronic Pain: Update of an Individual Patient Data Meta-analysis." Journal of Pain — najkakovostnejša metaanaliza; ugotavlja majhen, a statistično zanesljiv učinek nad navidezno akupunkturo in zmernega nad običajno oskrbo.

✦Rosa, L. et al. (1998). "A Close Look at Therapeutic Touch." JAMA 279 — klasičen preizkus zaznavanja "energijskega polja"; negativen.

✦Wayne, P. & Fuerst, M. (2013). The Harvard Medical School Guide to Tai Chi. — pregled dokazov o taijiquanu; zmerno pozitivno za ravnotežje in padce, brez trditev o qiju.

✦Cochrane Collaboration, sistematični pregledi o akupunkturi, qigongu in taijiquanu — izhodišče za sprotno stanje dokazov.

✦Uvodniki v Nature (2019) in razprave ob ICD-11, poglavje 26 — o sporu glede vključitve tradicionalne medicine v klasifikacijo SZO.

Stopnja zanesljivosti:

✦Visoka: etimologija znaka in izhodiščni pomen "para/dih"; odlomek o potresu iz Guoyuja (780 pr. n. št.) kot najzgodnejša naravoslovna raba; nauk zdravnika Heja o šestih qijih (Zuozhuan, 541 pr. n. št.); Neiye kot najzgodnejše kultivacijsko besedilo; Mencijev haoran zhi qi; obstoj in vsebina mawangduiških dihalnih in gimnastičnih rokopisov; Huangdi neijing kot temeljno medicinsko besedilo in njegov sistem kanalov; Zhang Zaijeva qi-ontologija in Zhu Xijeva dvojnica li/qi; modernost izraza qigong (1950-a leta); potek in konec qigongske vročice 1979–1999; obstoj koledarja 24 členov in njegova astronomska natančnost; vključitev tradicionalne medicine v ICD-11 (2019) in strokovni spor o njej; Nobelova nagrada za artemisinin (2015).

✦Srednja: kako natančno je potekal prehod od meteorološkega k medicinskemu pomenu; datacija posameznih plasti Huangdi neijinga (besedilo je sestavljeno in ne enotno); koliko so bile mawangduiške prakse razširjene v resnici in koliko so bile elitne; obseg dejanske neprekinjenosti med starimi daoyin-nizi in sodobnimi qigongskimi nizi (nekateri so rekonstruirani ali novo sestavljeni v 20. stoletju); klinični obseg in trajnost učinkov akupunkture pri posameznih indikacijah.

✦Nizka / sporno: ali je smiselno govoriti o "kitajskem pojmovanju energije" kot enotnem pojmu skozi tri tisočletja (Sivin in Unschuld to zanikata in opozarjata, da je "TCM" poenotena šele v 1950-ih); ali je mogoče qi sploh prevesti; ali je učinek akupunkture posledica specifičnih točk ali nespecifičnih dejavnikov — prevladujoč strokovni odgovor je drugo, a razprava ni zaključena.

✦Izrecno zavrnjeno: obstoj qija kot posebne izmerljive fizikalne energije; obstoj meridianov kot anatomskih struktur; waiqi (oddajanje qija na daljavo) kot preverjen pojav; zdravljenje raka, sladkorne bolezni ali okužb z qigongom namesto z dokazano medicino (to je nevarno); istovetenje qija z etrom, elektriko, elektromagnetnim poljem, kvantnim poljem ali "bioenergijo"; trditev, da je pojem qija znanstveno potrjen zato, ker taijiquan koristi ravnotežju (napačen sklep — koristi vadba, ne dokazuje pa teorije).

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-01.