Božanske besede in hieroglifi

Medu neter je egipčansko ime za lastno pisavo. Dobesedno pomeni "božje besede" ali "besede boga" — po izročilu jo je ljudem dal Toth (Džehuti). Grki so za isto stvar uporabili izraz hieroglyphika grammata, "svete vrezane črke", od koder izhaja naša beseda hieroglifi.

Egipčanska pisava ni bila zgolj orodje za zapisovanje. Bila je razumljena kot dejavna sila: zapisano ime je vzdrževalo obstoj, izbrisano ime je uničevalo, upodobljena daritev je hranila, narisana kača je lahko ugriznila. Zaradi tega so v pogrebnih besedilih znake za nevarne živali pisali prerezane, brez nog ali z nožem v telesu — da ne bi oživele in škodovale pokojnemu. To je najbolj oprijemljiv dokaz, da pisava ni bila mišljena kot poročilo o svetu, temveč kot poseg vanj.

Ta modul obravnava pisavo kot sistem (kako deluje, kdo jo je pisal, kako se je razvijala, kako je bila dešifrirana) in kot sveto stvar (kaj je pomenila teološko in obredno). Kar se z njo počne — uroki, imena, formule — pripada modulu Heka; kar se z njo zapiše o onstranstvu, modulu Duat.

Terminološka opomba: "Medu Neter" se v nekaterih sodobnih, zlasti afrocentričnih okoljih uporablja kot ime za celoten egipčanski jezik ali kot izraz kulturne pripadnosti. Zgodovinsko je bil izraz omejen na monumentalno hieroglifsko pisavo, ne na jezik kot celoto. Modul uporablja izraz v zgodovinskem pomenu in razliko izrecno navaja.

✦Predpisava (pribl. 3400–3200 pr. n. št.) — najstarejši znaki so kostni in slonokoščeni napisi iz grobnice U-j v Abidu (Nagada IIIA), ki so verjetno oznake za količino in izvor blaga. Ali gre za pisavo v polnem pomenu, je predmet razprave (Dreyer, Baines). Ti napisi so sočasni ali celo starejši od najzgodnejšega mezopotamskega klinopisa — kar je odpravilo starejšo predpostavko, da je Egipt pisavo prevzel iz Sumerja. Prevladujoče mnenje danes: ideja pisave je morda potovala, sistem pa je egipčanski izum.

✦Zgodnjedinastično obdobje (pribl. 3100–2686 pr. n. št.) — Narmerjeva paleta in pečati kažejo delujoč sistem imen in naslovov.

✦Staro kraljestvo — polno razviti hieroglifi; Piramidni teksti (od ok. 2350 pr. n. št.) so prvo obsežno versko besedilo. Sočasno se razvije hieratika, kurzivna oblika za papirus.

✦Srednje kraljestvo (pribl. 2055–1650 pr. n. št.) — klasična ali srednja egipčanščina: jezikovna stopnja, ki bo naslednjih 1800 let veljala za "pravilno" pisno obliko, tudi ko je bil govorjeni jezik že povsem drugačen. Zlata doba književnosti.

✦Novo kraljestvo — pozna egipčanščina v vsakdanji rabi (od amarnskega obdobja tudi v uradnih napisih); klasična ostane obredni jezik. Hieratika se razveji na knjižno in poslovno.

✦Pozna doba (od ok. 650 pr. n. št.) — nastane demotika (seš en šat, "pisava dokumentov"), zelo skrajšana kurziva za upravo in vsakdanjo rabo.

✦Ptolemajsko obdobje — razmah znakov: število hieroglifov naraste s približno 750 na več tisoč; tempeljski napisi v Edfuju, Denderi in Esni postanejo namenoma zapleteni, s kriptografsko igro. Pisava postane last vse ožjega kroga.

✦Rimsko obdobje in konec:

✦zadnji datirani hieroglifski napis: 24. avgust 394 n. št., graffito duhovnika Esmet-Akhoma (Nesmeterakhem) na Filah, z upodobitvijo boga Mandulisa;

✦zadnji demotski napis: 452 n. št., prav tako Filae;

✦koptščina — zadnja stopnja egipčanskega jezika, zapisana v grški abecedi s sedmimi dodanimi demotskimi znaki; ostaja živa kot govorjeni jezik do pribl. 17. stoletja in kot bogoslužni jezik Koptske cerkve do danes. Egipčanski jezik torej ni izumrl leta 394; le pisava zanj se je zamenjala.

Vsa Nilska dolina in Delta; poleg tega:

✦Sinaj — rudarski napisi v Serabit el-Hadimu; tu je nastala protosinajska pisava (pribl. 1850–1550 pr. n. št.), v kateri so semitski delavci uporabili egipčanske znake za glasove svojega jezika po akrofonskem načelu. Iz nje se razvije feničanska abeceda, iz nje grška, iz grške latinska in cirilica. Naša abeceda je torej posredna potomka egipčanskih hieroglifov — to je ena najbolj daljnosežnih posledic egipčanske pisave.

✦Nubija — hieroglifi v templjih do četrtega katarakta; pozneje meroitska pisava (glej Kush).

✦Levant, Biblos, Ugarit — egipčanski napisi na darilnih in trgovskih predmetih.

✦Punt, Sinajska in Vzhodna puščava, oaze — ekspedicijski napisi in graffiti.

✦Filae — najjužnejši velik tempelj in kraj obeh "zadnjih" napisov.

Kako pisava deluje

Hieroglifi niso "slikovno pismo", v katerem bi vsaka sličica pomenila to, kar prikazuje. Sistem je mešan in ima tri vrste znakov, ki delujejo skupaj:

✦Fonogrami — zvočni znaki. Zapisujejo soglasnike, ne samoglasnikov:

✦enokonzonantni (okoli 24 znakov, t. i. "egipčanska abeceda") — npr. usta = r, roka = ꜥ, sova = m;

✦dvokonzonantni (npr. nfr, mn, pr) in trikonzonantni (npr. ꜥnḫ, nfr, ḫpr).

✦Logogrami (ideogrami) — znak pomeni besedo samo (sonce = rꜥ, "sonce"); pogosto označeni z navpično črtico pod znakom.

✦Determinativi (razvrstilniki) — neizgovorjeni znaki na koncu besede, ki povedo, v katero pomensko skupino spada. Sedeči mož = moški in poklici; zvitek papirusa = abstraktni pojmi; hodeče noge = gibanje; tri črtice = množina; kožica z repom = sesalec. Determinativi so ključni, ker se v pisavi brez samoglasnikov mnogo besed zapisuje enako.

Pisava se bere v smeri, v katero gledajo znaki z obrazom — lahko z desne v levo (najpogosteje), z leve v desno ali navpično. To je hkrati estetska in praktična lastnost: napis se je prilagodil arhitekturi in se zrcalil ob simetričnih prizorih.

Vrstica ni bila razdeljena na besede, ni bilo ločil in ni bilo samoglasnikov. Zato ne vemo, kako je egipčanščina zvenela. Izgovarjave, kot so "Amon", "Tutankamon", "Nefertiti", so konvencionalne rekonstrukcije: egiptologi med soglasnike vstavljajo e (nfr → "nefer"), ꜣ in ꜥ pa berejo kot a. To ni starodavna izgovarjava, temveč dogovor za pouk. Delne informacije o dejanskem glasovju dobimo iz koptščine, iz klinopisnih in grških prepisov egipčanskih imen.

Različice pisave

Egipčani so torej hkrati uporabljali več pisav za en jezik, izbranih glede na namen in ugled — hieroglife za večnost v kamnu, hieratiko za delo.

Pisar in njegove ustanove

✦Seš (sš) — pisar. Poklic, ki je odpiral pot k oblasti; nauk Satira poklicev (Dua-Kheti) v tipično egipčanskem slogu naklada, kako trpijo vsi drugi obrtniki in kako je le pisar svoboden.

✦Pisarska oprema kot hieroglif: paleta z dvema vdolbinama (črno in rdeče črnilo), vrečica za vodo, trstična peresa. Rdeče črnilo za naslove, opozorila, nevarna imena in računske vsote — od tod "rubrika".

✦Per-anh, "Hiša življenja" — tempeljski skriptorij in knjižnica: tu so prepisovali, sestavljali in hranili verska, magična, medicinska in astronomska besedila. Ni bila skrivna loža, temveč ustanova.

✦Pismenost — po ocenah pod 1 % v Starem kraljestvu, morda do 5 % pozneje. Pisava je bila zato vir moči, ne splošna veščina. Deir el-Medina je izjema: v tej delavski vasi je bila pismenost bistveno višja.

✦Šola (at seba) — učenje s prepisovanjem klasičnih besedil (Kemit, Ptahhotep, Sinuhe) na ostrakone.

Božanstva pisave

✦Toth (Džehuti) — ibisoglavo (ali pavijansko) božanstvo pisave, računa, lune, meritev, zdravilstva in razsojanja. Izumitelj pisave; zapisovalec sodbe v Duatu; "gospodar božjih besed". V grški dobi Hermes Trismegistos.

✦Sešat — boginja pisanja, štetja, arhivov in tempeljskih knjig; "gospodarica Hiše knjig"; sodeluje pri obredu razpenjanja vrvi (pedj šes), ko se s količki in vrvjo zakoliči tloris novega templja po zvezdah. Njen znak je sedemkraka zvezda ali cvet nad glavo.

✦Ptah — memfiški stvarnik, ki ustvari z mislijo srca in besedo jezika (Šabakov kamen). To je teološka podlaga za predstavo, da je izgovorjena in zapisana beseda ustvarjalna.

✦Hu (avtoritativna izreka) in Sia (uvid) — personificirani moči ob sončnem bogu; skupaj s Heko trojica, ki omogoča, da izrečeno postane dejansko.

✦Seškat-Hor, Imhotep (obožen arhitekt in pisar) in Amenhotep, sin Hapujev — obožena modreca, ki sta postala zavetnika pisarjev.

Egipčanske teologije pisave ni v obliki sklenjenega mita, temveč v obliki načela: kar je izrečeno in zapisano s pravilnim postopkom, obstaja.

✦Ptahova stvaritev z besedo (memfiška teologija): "Nastalo je v srcu in nastalo je na jeziku ... Vsaka božja beseda je nastala iz tega, kar je zamislilo srce in ukazal jezik." To je najbližje, kar egipčanska misel pride do ideje logosa, in je zapisano več kot tisoč let pred grško filozofijo.

✦Ren — ime kot sestavina osebe. Med sestavinami človeka (ka, ba, ah, šut, ib, sah) je ren ime. Dokler se ime izgovarja ali bere, oseba obstaja. Zato:

✦so na stele vpisovali daritveno formulo (hetep di nesu) s pozivom mimoidočemu, naj ime prebere na glas;

✦je bil izbris imena (damnatio memoriae) najtežja kazen — Hatšepsut, Ehnaton, Set v poznih obdobjih;

✦je Izida od Reja izsilila prav njegovo skrito ime, ne kaj drugega (glej Heka).

✦Beseda namesto snovi. Če daritev preneha, jo nadomesti zapisana formula. Slika kruha, piva in govedine na steni grobnice je ob pravilnem obredu delujoča hrana za ka. Egipčanska grobnica je s tega vidika naprava, ki naj deluje samodejno tudi tedaj, ko ni več nikogar živega, ki bi skrbel za pokojnega.

✦Nevarni znaki. Prerezane kače, ptice brez nog, mož z nožem v telesu, izpuščeni znaki za sovražna bitja — sistematično v Piramidnih tekstih in pogrebnih papirusih. Pisava je nevarna snov, ki jo je treba obvladati.

✦Tempelj kot besedilo. Pozni templji (Edfu, Dendera) so od tal do stropa popisani; napisi vsebujejo obrede, mite, koledarje, seznam knjižnice in celo "navodila za uporabo" prostorov. Stavba je knjiga.

✦Odpiranje ust (wpt-r) — obred, ki mumiji ali kipu "odpre" usta, oči in ušesa, da lahko govori, vidi in jé. Vključuje izgovarjanje besedila; brez njega niti najlepši kip ni delujoč.

✦Razpenjanje vrvi (pedj šes) — kralj s Sešat zakoliči tloris templja po zvezdi; obred je hkrati merjenje in pisanje v prostor.

✦Polaganje temeljnih depojev — ploščice z imenom kralja in božanstva, zakopane pod vogale stavbe: napis kot obredni predmet.

✦Pitje besedila — voda, polita čez Horovo stelo ali kip-zdravilca, prevzame moč zapisanih urokov; bolnik jo popije. Enako se je s papirusa spralo črnilo in raztopina popila. Beseda je torej lahko snov, ki se zaužije.

✦Branje na glas ob steli — pozivi "o vi živi, ki greste mimo te grobnice, izgovorite formulo..." so eden najpogostejših žanrov egipčanskega napisa.

✦Izvršilna besedila (execration texts) — imena sovražnikov, zapisana na figurice ali posode, ki so jih razbili in zakopali.

✦Praznik Tota (prvi mesec leta, Džehuti) — novoletni praznik, povezan s pisarji; ob njem so se sestavljali novi zvitki in preverjali arhivi.

✦Prepisovalna disciplina — kolofoni na koncu papirusov navajajo pisarja, datum in včasih prošnjo za natančnost; "prepisano od začetka do konca, kot je bilo najdeno v zapisu" je stalna formula, ki kaže na razvito besedilno kritiko.

✦Znak medu neter — sam izraz se piše z znakom palice/besede (mdw) in zastavice za boga (nṯr).

✦Znak nṯr — zastava na drogu; osnovni hieroglif za "bog" in koren imena Neteru.

✦Kartuša (šenu) — podaljšan ovalni okvir okrog kraljevega imena; oblika izhaja iz znaka šen, zanke vrvi brez konca, ki pomeni "vse, kar sonce obkroži" — torej večnost in vesolje. Kraljevo ime je bilo zato dobesedno zavarovano z večnostjo. Prav kartuše so omogočile dešifracijo.

✦Serekh — starejši okvir za Horovo ime v obliki palačnega pročelja z Horovim sokolom na vrhu.

✦Ankh, džed, vas — življenje, stalnost, moč; hkrati znaki in predmeti.

✦Pisarska paleta (men) — znak za "pisati" in za pisarski stan; kip pisarja s prekrižanimi nogami in odvitim zvitkom je eden najbolj prepoznavnih egipčanskih kipov.

✦Ibis in pavijan — Tothovi podobi; pavijan v drži občudovanja sonca je pogost kipec na strehah kapel.

✦Rdeče in črno črnilo — sredstvo pomenskega razlikovanja.

✦Kriptografija — v ptolemajskih templjih znaki dobijo nove, nenavadne vrednosti; obstajajo napisi, pisani skoraj izključno s krokodili ali s sokoli (Esna). To je bila duhovniška virtuoznost, ne skrivanje pred ljudstvom, ki pisave itak ni znalo.

✦Izvor abecede. Protosinajski napisi (Serabit el-Hadim, Wadi el-Hol) so uporabili egipčanske znake za semitske glasove po akrofonskem načelu: znak za "hišo" (bayt) postane b, za "vol" (ʾalp) postane ʾ/a. Iz tega izhaja feničanska abeceda in prek nje vse evropske pisave. Naša črka A je obrnjena volova glava, B tloris hiše. To je znanstveno soglasno.

✦Izguba in pozaba. Ko je bogoslužje ugasnilo, je izginilo tudi znanje. Horapolon (5. stol. n. št.), Hieroglyphika, je poskusil razložiti znake — a jih je razlagal izključno simbolno ("zajec pomeni odprtost, ker spi z odprtimi očmi"). Ta spis je bil v renesansi ponovno odkrit in je za tristo let zapeljal Evropo v prepričanje, da so hieroglifi šifrirana modrost brez glasovne vrednosti. Najbolj vplivni zagovornik te napake je bil jezuit Athanasius Kircher (17. stol.), ki je egipčanske napise domiselno, a povsem napačno "prevajal" v dolga mistična besedila. Kircher je sicer pravilno prepoznal, da je koptščina zadnja stopnja egipčanščine — kar je bilo za poznejšo dešifracijo ključno.

✦Dešifracija.

✦Rozetski kamen (najden 1799, Rašid; danes BM EA 24) — odlok duhovnikov iz Memfisa (196 pr. n. št.) v treh pisavah: hieroglifski, demotski in grški.

✦Thomas Young (1814–19) — ugotovi, da so kartuše kraljevska imena, in pravilno prebere del imena Ptolemaj; ostane pa pri prepričanju, da je fonetičnost izjema, omejena na tuja imena.

✦Jean-François Champollion (objava 14. septembra 1822, Lettre à M. Dacier) — ključni preboj: ob primerjavi kartuš Ptolemaja in Kleopatre (obelisk iz Fil) ter nato imen Ramzes in Tutmozis dokaže, da je fonetično zapisano tudi domače, egipčansko ime. Odločilno mu je bilo znanje koptščine: znak ibisa (Toth) + ms je prebral kot Tut-mes, ker je koptska beseda mise pomenila "roditi". Champollion je s tem pokazal, da je sistem hkrati fonetičen in ideografski — natanko to, česar Horapolonovo izročilo ni dopuščalo.

✦Karl Richard Lepsius (1837) dokončno razloži dvo- in trikonzonantne znake; Adolf Erman in berlinska šola v poznem 19. stoletju postavita znanstveno slovnico; Alan Gardiner (Egyptian Grammar, 1927) izdela seznam znakov, razvrščen v skupine A–Z, ki je še danes standard ("Gardinerjev seznam").

✦Sodobno stanje. Egipčanščina je danes v celoti berljiv jezik z razvito slovnico in slovarji (Erman & Grapow, Wörterbuch der aegyptischen Sprache; Faulkner; Hannig). Digitalna orodja (Thesaurus Linguae Aegyptiae, kodiranje Manuel de Codage, Unicode blok za egipčanske hieroglife od 2009, razširjen 2022) so gradivo naredila splošno dostopno.

✦Napačne predstave, ki jih modul zavrača:

✦hieroglifi kot "slikovno pismo" brez glasov (Horapolonova in Kircherjeva dediščina);

✦"Knjiga Toth" kot izvor tarota (izum Court de Gébelina, 1781);

✦hermetični korpus kot staroegipčansko besedilo — je grški, 2.–3. stoletja n. št. (Casaubon, 1614);

✦trditev, da je bila pisava namenoma skrita pred ljudstvom kot ezoterična skrivnost — nepismenost je bila posledica družbene ureditve in šolanja, ne zarote;

✦sodobne "prevajalnike imen v hieroglife" je treba brati kot glasovni prepis, ne kot smiselno egipčansko besedilo.

✦Heka — najtesnejši dvojnik. Isto načelo z dveh strani: MeduNeter obravnava pisavo kot sistem in institucijo (znaki, pisar, šola, dešifracija), Heka pa kaj se z besedo doseže (uroki, zdravljenje, zaščita, izvršilna besedila). Prerezani znaki, moč pravega imena in pitje raztopljenega besedila se pojavljajo v obeh modulih — namenoma, ker sta obe plati istega pojava.

✦Duat — pisava je v onstranstvu operativna: brez pravilnih izrekov in imen stražarjev poti ni. Knjiga mrtvih, Amduat in Sarkofagni teksti so hkrati verska besedila in jezikovni spomeniki. Duat obravnava njihovo vsebino, MeduNeter njihov zapis.

✦Neteru — hieroglif nṯr (zastava) je izhodišče obeh modulov. Neteru odgovarja na vprašanje, kdo so bogovi; MeduNeter na vprašanje, kako se njihova imena zapišejo in zakaj je to pomembno.

✦Ennead in Ogdoad — kozmogoniji sta znani izključno prek zapisanih besedil; memfiška teologija (Ptah ustvari z besedo) je najbolj neposredna vez med jezikom in stvarjenjem, in prav ona heliopolski deveterici nadredi Ptaha.

✦Kemet — širši okvir: pismenost kot družbena moč, pisar kot stan, uprava, arhivi, književnost, kronološki seznami. Kemet pove, v kakšni družbi je ta pisava obstajala.

✦Aten — amarnsko obdobje je jezikovni mejnik: v napisih se prvič širše uveljavi pozna egipčanščina (bliže govorjenemu jeziku) namesto arhaične klasične. Pisava ostane ista, spremeni se register — kar je pomembno, ker kaže, da je bila reforma tudi jezikovna.

✦Kush — najbolj poučen kontrast v celotni kategoriji. Kuš je stoletja pisal v egipčanskih hieroglifih, nato pa razvil lastno pisavo z 23 znaki (meroitsko), abecedno-zlogovno, prilagojeno svojemu jeziku. Njeno fonetično vrednost znamo brati (Griffith, 1909–11), jezika pa ne razumemo. Primerjava je dragocena: pri Egiptu imamo dvojezični kamen in koptsko nadaljevanje, pri Meroju nič od tega — in prav zato o kušitski mitologiji tako rekoč nič ne vemo.

✦Aksum — vzporeden, a nepovezan primer: geezovska pisava se je iz soglasniške južnoarabske v 4. stoletju razvila v abugido s samoglasniškimi znamenji, časovno sovpadajoč s pokristjanjenjem in potrebo po natančnem branju svetih besedil. Zveze z egipčansko pisavo ni.

✦Kategorija 01_Afrika — primerjava z afriškimi pisavami (nsibidi, vai, adinkra, tifinagh) je smiselna kot tipologija "grafičnih sistemov s svetim pomenom", ne kot izpeljava iz Egipta.

Primarni viri:

✦Rozetski kamen (BM EA 24, 196 pr. n. št.).

✦Obelisk iz Fil (Kingston Lacy) — kartuši Ptolemaja in Kleopatre.

✦Piramidni teksti, Sarkofagni teksti, Knjiga mrtvih — jezikovno in obredno gradivo.

✦Šabakov kamen (BM EA 498) — memfiška teologija stvarjenja z besedo.

✦Grobnica U-j v Abidu — najstarejši znani znaki.

✦Protosinajski napisi — Serabit el-Hadim, Wadi el-Hol.

✦Graffito Esmet-Akhoma (Filae 436, 394 n. št.) — zadnji hieroglifski napis.

✦Ostrakoni iz Deir el-Medine — šolske vaje, pisma, spiski.

✦Horapolon, Hieroglyphika (5. stol.) — vir napačnega razumevanja, dragocen kot dokument recepcije.

Sekundarna literatura:

✦Gardiner, A. (1927/1957, 3. izd.). Egyptian Grammar: Being an Introduction to the Study of Hieroglyphs. — standard; njegov seznam znakov je še vedno v splošni rabi.

✦Allen, J. P. (2000/2014). Middle Egyptian: An Introduction to the Language and Culture of Hieroglyphs. Cambridge UP. — sodobni učbenik, danes najpogosteje uporabljan.

✦Loprieno, A. (1995). Ancient Egyptian: A Linguistic Introduction. Cambridge UP. — jezikoslovni pregled vseh stopenj.

✦Erman, A. & Grapow, H. (1926–63). Wörterbuch der aegyptischen Sprache (7 zv.).

✦Faulkner, R. O. (1962). A Concise Dictionary of Middle Egyptian.

✦Davies, W. V. (1987). Egyptian Hieroglyphs (Reading the Past, BM). — najboljši kratki uvod.

✦Parkinson, R. B. (1999). Cracking Codes: The Rosetta Stone and Decipherment. BM Press; (2005) The Rosetta Stone.

✦Robinson, A. (2012). Cracking the Egyptian Code: The Revolutionary Life of Jean-François Champollion.

✦Baines, J. (2007). Visual and Written Culture in Ancient Egypt. Oxford UP. — ključno za pisavo kot družbeni in verski pojav.

✦Dreyer, G. (1998). Umm el-Qaab I: Das prädynastische Königsgrab U-j. — najstarejši znaki.

✦Ritner, R. K. (1993). The Mechanics of Ancient Egyptian Magical Practice. — poglavja o zapisu kot dejanju.

✦Hoch, J. E.; Darnell, J. C. — protosinajska pisava in Wadi el-Hol.

✦Thesaurus Linguae Aegyptiae (Berlin-Brandenburgische Akademie) — digitalni korpus, prosto dostopen.

Stopnja zanesljivosti:

✦Visoka: delovanje pisave, njene različice in razvoj, vloga pisarja, dešifracija in njen potek, datacija zadnjih napisov, izvor abecede iz protosinajske pisave, teološka predstava o moči imena in besede.

✦Srednja: izgovarjava — egiptološka konvencija ni starodavni zvok; ocene pismenosti; ali so znaki iz grobnice U-j že pisava; obseg in namen ptolemajske kriptografije.

✦Nizka / sporno: neodvisnost egipčanskega izuma pisave od mezopotamskega (prevladuje teza o neodvisnem sistemu ob morda prenesenem pojmu pisave, a razprava ni zaključena); natančen prehod protosinajske pisave v feničansko (vmesne stopnje so slabo dokumentirane).

✦Izrecno zavrnjeno: hieroglifi kot čisto simbolna, brezglasna "modrost" (Horapolon, Kircher); "Knjiga Toth" kot izvor tarota; hermetični korpus kot faraonsko besedilo; predstava o pisavi kot namerno skriti ezoterični skrivnosti.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-07-30.