Izvirno ime: Ngen (tudi ngün, gen; izgovor približno "ngen"). Beseda v mapudungunu pomeni "lastnik", "gospodar", "tisti, ki ima" — in prav to je ključ: ngen ni "duh v stvari", ampak lastnik kraja ali vrste. Sestavljanke: ngen ko (gospodar vode), ngen mawida (gozda), ngen kürüf (vetra), ngen lemu (gozdne globine), ngen wingkul (hriba), ngen kütral (ognja), ngen mapu (zemlje). Iz iste korenine: Ngenechen ("gospodar ljudi") in Ngenemapun ("gospodar zemlje"). Ime ljudstva: Mapuche = mapu (zemlja, dežela) + che (ljudje) — "ljudje zemlje". Jezik: mapudungun ("govor zemlje"), izolat brez dokazane sorodnosti.**
Predstavitev
Ta modul je v kategoriji 16_Andi_in_Amazonija tujec — in prav to je njegova vrednost.
Mapuči niso ne Andci ne Amazonci. Živijo v zmernem, deževnem, gozdnatem svetu južnega Čila in Argentine, med Pacifikom in Andi. Njihova religija ni izpeljanka inkovske in ni izpeljanka amazonske. Je samosvoja, in tudi njihov jezik je izolat.
Osrednja poved modula:
In drugo, prav tako določujoče:
Kaj mapuški ngen ni
| Razširjena predstava | Dejansko stanje |
|---|---|
| "Mapuči so bili del inkovskega cesarstva." | Zavrnjeno. Inkovsko napredovanje se je ustavilo približno pri reki Maule (osrednji Čile). Ozemlje južno od reke Bío-Bío Inki nikoli niso nadzorovali. |
| "Španci so Mapuče osvojili v 16. stoletju." | Zavrnjeno. Po uporu leta 1598 (uničenje sedmih mest) so se Španci umaknili severno od Bío-Bía. S parlamenti (parlamentos, prvi Quilín 1641) so mapuško ozemlje dejansko priznali. Neodvisnost je trajala do čilske Pacificación de la Araucanía (1861–1883) in argentinske Conquista del Desierto (1878–1885). |
| "Ngen je duh, ki prebiva v naravi." | Netočno kot prevod. Ngen pomeni lastnik. Razmerje je pravno in gospodarsko, ne "duhovno" v evropskem pomenu. |
| "Ngenechen je od nekdaj vrhovni bog." | Sporno. Več raziskovalcev meni, da je bil Ngenechen prvotno eden od ngen (gospodar ljudi) in da je vrhovnost pridobil v stiku s krščanstvom. |
| "Machi je mapuški šaman moškega spola." | Netočno. Machi so danes pretežno ženske; obstajajo tudi moški machi, med njimi machi weye z lastno spolno vlogo, ki je zgodovinsko dokumentirana in ki so jo kolonialni viri obsojali.** |
| "Mapuška religija je izumrla in se danes obnavlja." | Netočno. Ngillatun in machitun se izvajata neprekinjeno; obnavljanje poteka predvsem v mestih in med tistimi, ki so bili odtrgani.** |
| "Mapuški spor je verski." | Zavrnjeno. Je spor o zemlji, vodi in gozdovih — s pomembno versko razsežnostjo, ker so sveti kraji hkrati sporni kraji. |
| "Mapuči so majhna manjšina." | Netočno. Popis v Čilu (2017) je zabeležil okrog 1,7 milijona ljudi, ki se opredeljujejo kot Mapuči — daleč največje domorodno ljudstvo Čila; v Argentini več sto tisoč. |
Izvor in časovno obdobje
| Čas | Kaj vemo |
|---|---|
| ok. 12.800 pr. n. št. | Monte Verde (Llanquihue, Čile) — najdišče, ki ga je izkopal Tom Dillehay in ki je odločilno spremenilo razumevanje poselitve Amerik, ker je starejše od kulture Clovis. Ni "mapuško", je pa v isti pokrajini. |
| ok. 500 pr. n. št. – 1000 n. št. | Poljedelske skupnosti v Araukaniji; keramika Pitrén, nato El Vergel. |
| ok. 1000–1500 | Rast prebivalstva; kuel — obredni nasipi (glej spodaj); zapleteno družbeno omrežje brez enotne države. |
| ok. 1470–1490 | Inkovsko napredovanje se ustavi ob Maule. Bitka ob Maulu je znana iz kronik (Garcilaso), a njen potek je sporen. |
| 1536, 1541 | Španski prihod (Almagro, Valdivia); ustanovitev Santiaga. |
| 1550–1553 | Arauška vojna se začne. Poglavar Lautaro (nekdanji Valdiviev služabnik) uvede uporabo konj; leta 1553 pri Tucapelu Mapuči ubijejo Pedra de Valdivio. |
| 1569–1589 | Alonso de Ercilla objavi ep La Araucana — eno najpomembnejših del španske renesančne književnosti, ki Mapuče (Caupolicán, Lautaro, Colocolo) prikaže kot junake. Zaradi njega so Mapuči v Evropi postali znani.** |
| 1598 | Bitka pri Curalabi; uničenje sedmih španskih mest južno od Bío-Bía. Španci se umaknejo. |
| 1641 dalje | Parlamentos — pogodbena srečanja med Španci in mapuškimi voditelji (Quilín 1641, Negrete, Tapihue...). Dejansko priznanje meje na Bío-Bíu. To je edinstveno v španski Ameriki. |
| 17.–19. stoletje | Araucanización pampe: Mapuči se razširijo čez Ande v argentinsko pampo, prevzamejo konja, trgujejo z živino. |
| 1861–1883 | Čilska Pacificación de la Araucanía — vojaška zasedba. Prebivalstvo je stisnjeno na reducciones (okrog 3000 naselij, ok. 5 % prejšnjega ozemlja). |
| 1878–1885 | Argentinska Conquista del Desierto — pohod generala Roce; množični poboji, razseljevanje, ujetništvo.** |
| 20. stoletje | Izguba zemlje, migracija v Santiago in Temuco, šolska prepoved mapudunguna, evangeličanski misijoni. Hkrati: prve mapuške organizacije (od 1910), boj za zemljo. |
| 1993 / 2001 dalje | Čilski Ley Indígena (zakon 19.253, 1993) in CONADI. Hkrati stopnjevanje spora zaradi gozdarskih koncernov (borovi in evkaliptovi nasadi) in hidroelektrarn (Ralco, Bío-Bío). |
| 2000-ta – 2020-ta | Uporaba protiterorističnega zakona proti mapuškim aktivistom je bila predmet obsodbe Medameriškega sodišča za človekove pravice (Norín Catrimán in dr. proti Čilu, 2014). Smrt Matíasa Catrileja (2008), Camila Catrillanke (2018). Gladovna stavka in smrt machija Celestina Córdove je bila mednarodno odmevna (2020) — zahteval je obredni dostop do svojega rewe.** |
| 2021–2022 | Čilski ustavni proces; Elisa Loncón, mapuška jezikoslovka, predseduje ustavodajni skupščini. Osnutek ustave je bil na referendumu 2022 zavrnjen. |
Geografsko območje
| Območje | Skupina in vsebina |
|---|---|
| Ngulumapu ("zahodna zemlja") — Čile | Osrednje ozemlje: regije Bío-Bío, Araucanía (Temuco), Los Ríos, Los Lagos. |
| Puelmapu ("vzhodna zemlja") — Argentina | Neuquén, Río Negro, Chubut, del Buenos Airesa in La Pampe. |
| Notranje skupine | Lafkenche (ljudje morja, obala), Nagche (ljudje nižine), Wenteche (ljudje planote), Pewenche (ljudje pinije pewen, Andi), Huilliche / Williche (južni ljudje), Puelche (vzhodni).** |
| Mesta | Santiago ima največjo mapuško populacijo na svetu. Temuco je "prestolnica" Araukanije. |
| Število | Čile: popis 2017 je zabeležil okrog 1,7 milijona samoopredeljenih Mapučev (skoraj 10 % prebivalstva). Argentina: več sto tisoč. Govorcev mapudunguna je bistveno manj — ocene se gibljejo od nekaj deset tisoč do nekaj sto tisoč, kar je predmet razprave. |
Božanstva in duhovna bitja
Ngen — sistem lastnikov
| Ngen | Področje |
|---|---|
| Ngen ko | Voda — izviri, reke, jezera. Najpogosteje omenjan. Pred zajemanjem vode se ga pozdravi. |
| Ngen mawida / ngen lemu | Gozd. Pred sečnjo drevesa se prosi za dovoljenje. |
| Ngen kürüf | Veter. |
| Ngen wingkul | Hrib, vzpetina. |
| Ngen kütral | Ogenj, ognjišče. |
| Ngen mapu | Zemlja kot celota. |
| Ngen kulliñ | Živali; gospodar vrste. |
| Ngen lawen | Zdravilne rastline. Da bi rastlina delovala, mora machi od njenega ngena dobiti dovoljenje.** |
Ključno pravilo: ngen ni dober ali zloben. Je lastnik. Če ga upoštevaš, je razmerje urejeno; če ne, sledi kazen — bolezen, nesreča, izginotje vira. To je natanko ista logika kot andski apu in amazonski nii ibo, brez zgodovinske zveze med njimi.
Višja in druga bitja
| Bitje | Vloga |
|---|---|
| Ngenechen | "Gospodar ljudi". Danes najpomembnejše božanstvo v obredni praksi; nagovorjen v ngillatunu in ob vzponu na rewe. Pojavlja se v četverni obliki: star moški, stara ženska, mlad moški, mlada ženska (fücha, kushe, weche wentru, ülcha domo) — torej hkrati star in mlad, moški in ženski. Ta četvernost je ena najbolj prepoznavnih potez mapuške teologije.** |
| Ngenemapun | "Gospodar zemlje"; pogosto isto ali vzporedno z Ngenechenom. |
| Pillan | Duhovi prednikov in sil; povezani z ognjeniki, gromom, vojno. Zelo pomembni; nekateri viri jih ločujejo od wangülen (zvezde) in am (duša). |
| Wekufe (huecuvu) | Škodljiva, bolezenska bitja. Po pokristjanjenju enačena s hudiči, prvotno pa gre za povzročitelje nesreče, ki jih lahko pošlje kalku. |
| Kalku | Človek, ki uporablja moč za škodo (nasprotje machija, čeprav ista sposobnost). |
| Anchimallen, Chonchon, Kalkuwe | Nevarna bitja krajine in noči; chonchon je leteča glava. |
| Trentren Vilu in *Kaikai Vilu*** | Kopenska in vodna kača; njun spopad je osrednji mit (glej spodaj). |
| Antü (sonce), Küyen (luna) | Nebesni bitji; antü je pomemben v obredni usmerjenosti (proti vzhodu).** |
| Machi | Ljudje: obredni zdravilec, praviloma ženska; posrednik med svetovi. |
| Longko (lonko) | "Glava" — poglavar skupnosti (lof). |
| Werken | Sel, govorec skupnosti; danes tudi tiskovni predstavnik. |
| Weupife , nütramkafe | Govorec, pripovedovalec, hranilec zgodovine. |
Miti in kozmologija
Trentren in Kaikai — osrednji mit
Najbolj razširjena mapuška pripoved in eden najbolj prepoznavnih južnoameriških mitov o potopu.
Kaikai Vilu, vodna kača, dvigne vode, da bi uničila ljudi.**
Trentren Vilu, kopenska kača, dviguje zemljo (hribe), da bi ljudi rešila.**
Ljudje se povzpnejo; kdor ni bil dovolj hiter, se spremeni v ribo ali kamen.
Boj se konča neodločeno; zato je pokrajina hribovita, in zato so hribi in ognjeniki sveti.
Razlaga pojasnjuje obliko krajine — kar je isti postopek kot andske pripovedi o bojih gora (glej Apu).
Zgradba sveta
| Plast | Vsebina |
|---|---|
| Wenu mapu | "Zgornja zemlja" — svet Ngenechena, prednikov in dobrih sil. |
| Nag mapu | "Spodnja zemlja" — naš svet. |
| Minche mapu | Podzemlje; kraj wekufe. |
| Anka wenu | Vmesni prostor. |
Usmeritev: vzhod (puelmapu) je dobra in obredna smer; rewe in obredni prostor sta obrnjena proti vzhodu. Sever je pogosto dober, jug in zahod (kjer je morje in kamor gredo mrtvi) manj.**
Druge pripovedi
Duše mrtvih odidejo čez morje na zahod, na otok Ngill chenmaywe (pri Huilliche znan tudi kot otok Mocha); prevaža jih starka Tempülkalwe, ki zahteva plačilo. Vzporednica s Haronom je oblikovna, ne zgodovinska.**
Pewen (Araucaria araucana, čilska araukarija) — sveto drevo Pewenchov; njeni oreški (ngülliw) so bili osnovna hrana; njihovo nabiranje je obredno dejanje.
Kalku in nevidno lokostrelstvo: bolezen kot poslani predmet — isti pojem kot v Amazoniji.
Pripovedi o kuel kot o "spečih prednikih" v hribu.**
Kuel — obredni nasipi
Arheološko odkritje, ki je spremenilo podobo mapuške zgodovine.
Tom Dillehay je v dolinah Purén in Lumaco (Araukanija) dokumentiral okrog 300 zemeljskih nasipov (kuel), večinoma iz obdobja od ok. 12.–13. stoletja dalje in v rabi še v kolonialni dobi.
Njihova okolica (rehuekuel — nasip; ñichi — ploščad; obredno polje; izkopna jama) tvori urejeno obredno krajino.
Nekateri kuel so še danes v obredni rabi.
Pomen: kaže, da Mapuči niso bili nepovezane skupine brez politične zgradbe, ampak da so imeli zapleteno, rodovno utemeljeno obredno-politično ureditev — in da se je ta v odzivu na špansko grožnjo okrepila, ne razpadla.
Obredi in prazniki
| Obred | Opis |
|---|---|
| Ngillatun (nguillatún, kamarikun v Argentini) | Osrednji skupnostni obred. Trajanje 2–4 dni; poteka na določenem obrednem polju (ngillatuwe), obrnjenem proti vzhodu. Namen: prošnja za dež, plodnost, zdravje, red; zahvala. Sestavine: postavitev obrednih vej, molitve (llellipun), krožni ples purrun, konjeniški obhod awün, daritev jagnjeta ali ovna, pijača mudai (iz koruze ali pšenice), koruza, fižol. Izvaja se v presledkih (letno, vsaka dve, tri ali štiri leta, odvisno od skupnosti).** |
| Machitun | Zdravilni obred, ki ga vodi machi: bobnanje kultruna, petje, trans, ugotavljanje vzroka, izsesavanje ali odstranjevanje, uporaba lawen (zdravilnih rastlin). Pogosto pomaga dungumachife — "tolmač machija", ki razlaga, kar machi v transu izreče. |
| Machi ñeykurewen | Obred obnovitve rewe; machi se povzpne po stopničastem deblu. |
| We Tripantu (Wiñoy Tripantu) | "Novo sonce" — obred ob zimskem solsticiju (okrog 21.–24. junija). Nočno bedenje, obredno kopanje v reki pred zoro, pozdrav vzhajajočemu soncu. Danes tudi javni in šolski praznik; v Čilu od leta 2021 uradno priznan dan. |
| Eluwün | Pogrebni obred; bedenje, govori, hrana, pokop. |
| Palin (chueca) | Obredna igra s palicami in žogico, podobna hokeju. Ni šport: je obredno in pravno dejanje — z njo so se sklepala zavezništva in reševali spori. |
| Trawün | Zbor skupnosti; politično-obredno srečanje. |
| Koyang / parlamento | Zgodovinsko: veliko pogajalsko srečanje. |
| Nütramkan | Obredno pripovedovanje; prenos zgodovine. |
| Prošnja ngenu | Vsakdanja praksa: pred zajemanjem vode, pred sečnjo, pred nabiranjem rastline se izgovori pozdrav in pusti majhen dar. |
Machi
| Vidik | Vsebina |
|---|---|
| Kdo | Danes pretežno ženske. Zgodovinsko in danes tudi moški, med njimi machi weye — moški machi, ki prevzame ženske obredne prvine; kolonialni viri (npr. Núñez de Pineda) jih omenjajo z zgražanjem, kar je posredno dober dokaz, da so obstajali.** |
| Poklicanost | Bolezen, sanje, udar strele, dedovanje po sorodnici. Kdor pokliče zavrne, po izročilu zboli. |
| Šolanje | Dolgoletno, pri starejši machi; učenje pesmi, rastlin, obrednega jezika. |
| Orodja | Kultrun (plitev boben s poslikanim opnom — na njem je pogosto štiridelni znak sveta), wada (ropotulja), kaskawilla (zvončki), trutruka in pifilka (pihali), rewe (stopničasto deblo).** |
| Trans | Küymin — stanje, v katerem machi govori z Ngenechenom in s pillan; besede razlaga dungumachife.** |
| Danes | Machi delujejo v vaseh in v mestih; nekateri sodelujejo z zdravstvenim sistemom (medkulturne bolnišnice, npr. Makewe pri Temucu). |
Simboli in ikonografija
| Prvina | Pomen |
|---|---|
| Rewe | Stopničasto zarezano deblo (pogosto iz laurel ali canelo), ki stoji pred machijevo hišo; os sveta in stopnice v wenu mapu. Poleg njega stojijo veje foye (canelo) in triwe. Rewe je hkrati osebna svetinja machija — zato je bila zahteva machija Celestina Córdove po dostopu do svojega rewe med gladovno stavko leta 2020 verska, ne simbolna zahteva.** |
| Kultrun | Boben; na opni je pogosto narisan štiridelni krog — štiri smeri in štiri podobe Ngenechena. Najbolj prepoznaven mapuški znak. |
| Foye (canelo, Drimys winteri) | Najsvetejše drevo. Veja foye pomeni mir; nosi jo machi. |
| Pewen (araukarija) | Sveto drevo Pewenchov; hrana in prednik. |
| Wenufoye | Sodobna mapuška zastava (1992): črna, modra, rdeča, zelena, bela, s kultrunom v sredini. Politični znak.** |
| Ñimin | Tkalski vzorci — geometrijski, večinoma žensko delo (witral, statve). Vzorci nosijo imena, pomen in identiteto skupnosti. |
| Srebrni nakit (rütrafe) | Trapelakucha, sikil, trarilonko — velik prsni nakit in čelni trak; srebro je od 18. stoletja mapuška obrt vrhunske ravni.** |
| Chemamüll | Veliki leseni nagrobni kipi (od "che" — človek, "mamüll" — les); označevali so grobove. |
| Štiridelnost | Štiri smeri, štiri podobe Ngenechena, štiri barve — osnovni red mapuške ikonografije. |
Zgodovinski vplivi in razcepi
1. Odpor kot določujoče dejstvo
Modul to postavi v ospredje, ker to razlikuje Mapuče od vseh drugih modulov v kategoriji.
Inki: zaustavljeni pri Maulu.
Španci: po 1598 umik severno od Bío-Bía; parlamenti so mapuško ozemlje priznali.
Čile in Argentina: šele 1861–1885 vojaško podjarmljenje — torej ko so bila druga domorodna ljudstva Amerik že tri stoletja pod kolonialno oblastjo.
Posledica za religijo: ni bilo štiristoletnega misijonskega pritiska, kot v Andih ali v Paragvaju. Zato je mapuška obredna praksa manj sinkretična in bolj celovita kot marsikje drugod — čeprav sinkretizem obstaja (Ngenechen).
2. Redukcije in izguba zemlje
Po 1883 so bili Mapuči stisnjeni na okrog 3000 reducciones s približno 5 % prejšnjega ozemlja.**
Títulos de merced (listine) so ustvarile drobno posest; nadaljnja delitev je vodila v revščino.
20. stoletje: migracija v Santiago in Temuco; danes je večina Mapučev mestnih.
Med Pinochetovo diktaturo (1973–1990) je bila skupna zemlja razdeljena na zasebne parcele (dekret 2568, 1979), kar je pospešilo izgubo.
3. Gozdarstvo, voda, energija
| Spor | Vsebina |
|---|---|
| Nasadi | Borovi (Pinus radiata) in evkaliptovi nasadi na nekdanji mapuški zemlji; osiromašenje tal, izsuševanje izvirov, izginjanje lawen (zdravilnih rastlin). Za machije je to neposreden verski problem: brez rastlin ni zdravljenja.** |
| Voda | Čilski vodni zakonik (1981) je vodne pravice ločil od zemljiških in jih naredil tržne. Skupnosti so ostale brez vode na lastni zemlji. Ngen ko je s tem postal argument v pravnem sporu. |
| Hidroelektrarne | Jez Ralco na Bío-Bíu (dokončan 2004) je poplavil pewenška pokopališča in preselil skupnosti; primer je odmeval mednarodno. |
| Rudarstvo in ribogojstvo | Na jugu; sporni tudi za obalne lafkenche. |
4. Sodoben politični spor
Skupine, kot je CAM (Coordinadora Arauco-Malleco), so uvedle neposredno akcijo; država je odgovorila z protiterorističnim zakonom (zakon 18.314, dediščina diktature).
Medameriško sodišče za človekove pravice je v zadevi Norín Catrimán in dr. proti Čilu (2014) razsodilo, da je bila raba tega zakona proti mapuškim voditeljem diskriminatorna.
Smrti: Alex Lemún (2002), Matías Catrileo (2008), Camilo Catrillanca (2018) — vsi ubiti s strani policije; primeri so sprožili obsežne proteste.
Machi Celestino Córdova, obsojen zaradi požiga (primer Luchsinger-Mackay, 2013), je leta 2020 med gladovno stavko zahteval obredni obisk svojega rewe. Primer je izpostavil vprašanje verske svobode v zaporu.
Modul o krivdi ali nedolžnosti ne razsoja. Navaja, da spor obstaja, da ima versko razsežnost in da je bil predmet mednarodne sodne presoje.
5. Prerod in mesto
Mapudungun v šolah (Programa de Educación Intercultural Bilingüe), radijske oddaje, slovarji, spletna gradiva.
Mestni ngillatun v Santiagu; mestne skupnosti.**
We Tripantu kot javni praznik.
Mapuška književnost: Elicura Chihuailaf, Leonel Lienlaf, Graciela Huinao, Jaime Huenún; Chihuailaf je leta 2020 prejel čilsko nacionalno nagrado za književnost — prvi Mapuč.
Elisa Loncón in ustavni proces 2021–2022.
Napetost: kdo sme voditi obred v mestu in kaj pomeni "biti Mapuč" brez zemlje — notranja razprava, ki jo modul navede, ne razrešuje pa je.
6. Kaj je izrecno zavrnjeno
"Mapuči so bili del inkovskega cesarstva." Zavrnjeno.
"Španci so jih osvojili v 16. stoletju." Zavrnjeno.
"Ngen je duh v naravi." Netočen prevod; pomeni lastnik.
"Ngenechen je bil od nekdaj vrhovni bog." Sporno; verjetno kolonialno okrepljeno.
"Machi so moški šamani." Zavrnjeno; danes pretežno ženske.
"Mapuška religija je izumrla." Zavrnjeno.
"Mapuški spor je verski spopad." Zavrnjeno; je spor o zemlji z versko razsežnostjo.
"Palin je le šport." Zavrnjeno; je obredno in pravno dejanje.
"Mapuči so ostanek majhne skupine." Zavrnjeno; največje domorodno ljudstvo Čila.
"Ercillova La Araucana je zgodovinski vir o mapuški religiji." Zavrnjeno; je ep, pisan v evropskem junaškem izročilu.
Primerjalne povezave
Apu — najpomembnejša primerjava celotnega modula. Mapuški ngen in andski apu sta pojmovno skoraj ista rešitev: nista duh v kraju, ampak lastnik kraja, ki mu je treba dati dovoljenje in plačilo, in ki kaznuje, če se ga zanemari. Razlike so pomembne: apu je imenovan posameznik z ozemljem in hierarhijo (Ausangate, Illimani), mapuški ngen pa je vrstna vloga (ngen ko, ngen mawida) brez osebnih imen in brez razvrstitve. Zveze med izročiloma ni — Inki mapuškega ozemlja niso nikoli nadzorovali —, gre za neodvisno sorodno rešitev. Skupno je tudi sodobno: v obeh primerih je "lastnik kraja" postal dejanski argument v sporih o rudninah, vodi in energiji.
Pachamama — Ngenemapun ("gospodar zemlje") in Pachamama sta oba "zemlja kot oseba", a: Pachamama je ženska in vseprisotna, mapuški ustreznik pa je spolno četveren (Ngenechen kot star moški, stara ženska, mlad moški, mlada ženska) in krajevno vezan. Andska raba imena Pachamama je vstopila v ustavno pravo Ekvadorja in Bolivije; mapuški pojmi v čilsko ustavo (osnutek 2022) niso prišli, ker je bil osnutek zavrnjen.
AmazoniaSacra — ngen je natanko to, kar krovni modul opisuje kot gospodarje vrst in krajev, in bolezen kot poslani predmet (kalku, wekufe) je natanko amazonski vzorec. Razlike: mapuški svet je zmeren in ne tropski, brez psihoaktivnih pijač, z javnim skupnostnim obredom (ngillatun) namesto pretežno zasebnega zdravilskega. Modul ju ne enači.
ShipiboCosmos — presenetljivo tesna vzporednica pri tekstilu: mapuški ñimin in šipibski kené sta oba ženska, oba geometrijska, oba nosita identiteto in pomen, in oba sta danes predmet komercialnega prisvajanja brez plačila ali navedbe izvora. Zveze ni; vzporednica je neodvisna in prav zato zanimiva.
Yage — izrecen protiprimer. Machi doseže küymin (trans) z bobnom, petjem, plesom in vzponom na rewe, ne s pijačo. To skupaj z GuaraniTeko dokazuje, da psihoaktivna snov ni nujna sestavina južnoameriške obredne prakse.**
GuaraniTeko — najbližja politična vzporednica v kategoriji. Obe ljudstvi vežeta religijo neposredno na določen kraj (tekoha, ngillatuwe in rewe), obe sta danes v dolgotrajnem, mestoma nasilnem sporu o zemlji z nacionalnimi državami, obe imata delujoče obredne strokovnjake in lastne organizacije. Razlika: gvaranijski odgovor na katastrofo je bil zgodovinsko selitev (iskanje Dežele brez zla), mapuški pa oborožen odpor in pogodba. Dve nasprotni strategiji ob istem pritisku.
YanomamiXapiri — vzporednica v sodobnem položaju, ne v kozmologiji: obe ljudstvi imata dokumentirane spore o rudninah in gozdu, obe imata mednarodno prepoznane glasove (Kopenawa, Loncón, Chihuailaf), in v obeh primerih je religija postala javni argument.
Tawantinsuyu — odnos je določen z mejo: inkovsko napredovanje se je ustavilo ob Maulu, in ozemlje južno od Bío-Bía Inki nikoli niso dosegli. Mapuška religija zato ni izpeljanka andske in ne vsebuje inkovskih plasti. To je najbolj čist primer v celotni kategoriji, kako se dve sosednji izročili razvijeta brez vpliva.
Zunaj kategorije — 17_Avstralija_in_Oceanija: maorski položaj je najboljša svetovna vzporednica — pogodba s kolonialno državo (Waitangi 1840 proti mapuškim parlamentos od 1641), dolgotrajni pravni boj za zemljo, priznanje naravnih tvorb kot pravnih oseb (reka Whanganui, gora Taranaki), in domorodni jezik, ki se obnavlja prek šolstva. 13_Severna_Amerika: pogodbeni odnos in njegova kršitev kot temeljna zgodba; medicinsko-obredni strokovnjaki, ki delujejo znotraj sodobnega zdravstva. 19_Primerjalna_Mitologija: potop in dve kači; stopničasti drog kot os sveta (rewe proti sibirskemu in nordijskemu drevesu); prevoznik duš čez vodo, ki zahteva plačilo; boben kot vozilo trans-potovanja; poklicanost prek udara strele (ista poteza kot pri andskem altomisayoqu — glej Apu).
Viri in stopnja zanesljivosti
Arheologija in zgodovina
Dillehay, T. (1989, 1997). Monte Verde: A Late Pleistocene Settlement in Chile (2 zv.). — najdišče, ki je spremenilo razumevanje poselitve Amerik.
Dillehay, T. (2007). Monuments, Empires, and Resistance: The Araucanian Polity and Ritual Narratives. Cambridge UP. — kuel, obredna krajina, politična zgradba in odpor. Prva izbira modula za mapuško arheologijo in za tezo, da se je družbena zapletenost ob španski grožnji okrepila.
Dillehay, T. in dr. (2007). "Cultivated wetlands and emerging complexity in south-central Chile." — kancha in obdelane mokrotne površine.
Bengoa, J. (1985 in poznejše izdaje). Historia del pueblo mapuche. — standardna čilska zgodovina.
Boccara, G. (1998, 2007). — etnozgodovina; nastanek "mapuškosti" v stiku.
Zavala, J. M. — parlamentos kot pravna in obredna oblika.
Ercilla, A. de (1569–1589). La Araucana. — ep, ne etnografija. Navesti ga je treba zaradi vpliva, ne kot vir o religiji.
Núñez de Pineda y Bascuñán, F. (1673). Cautiverio feliz. — pričevanje ujetnika; eden redkih virov iz prve roke o mapuškem vsakdanu 17. stoletja.
Religija in etnografija
Faron, L. (1964). Hawks of the Sun: Mapuche Morality and Its Ritual Attributes; (1968). The Mapuche Indians of Chile. — klasična ameriška etnografija; morala in obred.
Foerster, R. (1993). Introducción a la religiosidad mapuche. — osrednji pregled v španščini. Prva izbira modula za religijo kot celoto.
Bacigalupo, A. M. (2007). Shamans of the Foye Tree: Gender, Power, and Healing among Chilean Mapuche. University of Texas Press. — osrednje sodobno delo o machi, o spolu in o machi weye. Prva izbira za machi.
Bacigalupo, A. M. (2016). Thunder Shaman: Making History with Mapuche Spirits. — spomin, zgodovina in obred.
Course, M. (2011). Becoming Mapuche: Person and Ritual in Indigenous Chile. — sodobna etnografija osebe in obreda.
Grebe, M. E. — etnomuzikologija; kultrun in njegova ikonografija; kozmološka usmerjenost.**
Guevara, T.; Latcham, R.; Moesbach, E. W. de — zgodnji zapisovalci (Moesbachov Vida y costumbres de los indígenas araucanos, 1930, po pripovedi Pascuala Coñe, je pričevanje Mapuča samega in eden najboljših virov).
Coña, P. (1930, prek Moesbacha). Lonco Pascual Coña ñi tuculpazugun. — primarni mapuški glas. Prva izbira za vsakdanje in obredno življenje 19. stoletja.
Marileo, A.; Curivil, R.; Quilaqueo, D. — sodobni mapuški avtorji o religiji in vednosti.
Sodobni položaj
Medameriško sodišče za človekove pravice, Norín Catrimán in dr. proti Čilu (2014). — primarni pravni dokument.
Čilski zakon 19.253 (1993) in CONADI; vodni zakonik (1981); dekret 2568 (1979).
Poročila o gozdarski dejavnosti in vodi v Araukaniji (akademska in nevladna).
Popis Čile 2017 — samoopredelitev.
Gradivo o čilskem ustavnem procesu 2021–2022 in o vlogi Elise Loncón.
Književnost in glas
Chihuailaf, E. Recado confidencial a los chilenos (1999); poezija. — čilska nacionalna nagrada za književnost 2020.
Lienlaf, L.; Huinao, G.; Huenún, J. — sodobna mapuška poezija v mapudungunu in španščini.
Kaj NI vir
La Araucana kot opis mapuške religije.
Novodobna besedila o "mapuški energiji", "šamanskih iniciacijah" in "ceremonijah" za obiskovalce.
Politično propagandno gradivo katerekoli strani spora kot etnografija.
Trditve o "arijskem" ali čezoceanskem izvoru Mapučev.
Poljudna besedila, ki Mapuče uvrščajo med "andska" ali "inkovska" ljudstva.
Besedila, ki machije predstavljajo kot čarovnike ali kot folkloro.
Stopnja zanesljivosti
Visoka: pomen izraza ngen kot "lastnik" in sistem ngen ko, ngen mawida, ngen kürüf in drugih; mapudungun kot jezikovni izolat brez dokazane sorodnosti; zaustavitev inkovskega napredovanja pri Maulu in odsotnost inkovskega nadzora južno od Bío-Bía; upor 1598 in umik Špancev; sistem parlamentos od Quilína (1641) kot dejansko priznanje meje; vojaško podjarmljenje šele v letih 1861–1885 (Čile in Argentina); stiskanje na reducciones in obseg izgube zemlje; ngillatun kot osrednji skupnostni obred z opisano zgradbo (ngillatuwe, purrun, awün, mudai, daritev); machi kot pretežno ženska vloga, poklicanost prek strele in sanj, orodja kultrun, rewe, wada, kaskawilla; dungumachife kot razlagalec; mit o Trentren in Kaikai Vilu ter njegova razlaga oblike krajine; arheologija kuel v dolinah Purén in Lumaco (Dillehay) in njihova delna obredna raba še danes; We Tripantu kot solsticijski obred; palin kot obredno in pravno, ne športno dejanje; popis 2017 in velikost mapuške populacije v Čilu; razsodba Medameriškega sodišča (2014) o rabi protiterorističnega zakona; primer machija Celestina Córdove in dostopa do rewe (2020).
Srednja: koliko je Ngenechen predkolonialen in koliko je njegova vrhovnost posledica krščanskega stika; razmerje med Ngenechenom, Ngenemapunom in pillan v različnih skupinah; koliko je četverna podoba Ngenechena stara; razširjenost in vloga machi weye v predkolonialni dobi; število govorcev mapudunguna (ocene se močno razhajajo); koliko so današnji ngillatun obredi enotni med lafkenche, pewenche in wenteche; kdaj natančno so kuel prenehali nastajati in koliko jih je bilo v obredni rabi ob prihodu Špancev; koliko je mapuška ikonografija kultruna enotna in koliko krajevna; v kolikšni meri je "mapuška identiteta" nastala šele v stiku (Boccarova teza).
Nizka / sporno: potek in izid bitke ob Maulu (kronike si nasprotujejo); rekonstrukcija predkolonialnega panteona; starost mita o Trentren in Kaikai v današnji obliki; razlaga poslikave na kultrunu kot celovitega kozmološkega zemljevida; številke o mapuškem prebivalstvu pred 1541 in po Pacificación; ali je izraz "šaman" za machija ustrezen; domnevne zveze med mapuško in polinezijsko oziroma drugo čezoceansko kulturo; vsakršna razsodba o krivdi ali upravičenosti v sodobnem političnem sporu.
Izrecno zavrnjeno: da so bili Mapuči del inkovskega cesarstva; da so jih Španci osvojili v 16. stoletju; da je ngen duh, ki prebiva v naravnem predmetu; da so machi praviloma moški; da je mapuška religija izumrla ali da se šele obnavlja iz nič; da je sodobni mapuški spor verski spopad; da je palin zgolj šport; da je La Araucana vir o mapuški religiji; da so Mapuči majhna manjšina; da je mapuška kozmologija izpeljanka andske ali amazonske; da so obredi, izvedeni za obiskovalce, enakovreden vir**.
Status
Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-10.
