Kmerska božanstva

KhmerDeva zajema versko snov kmerskega sveta: božanstva, duhove in obredne oblike, ki so v Kambodži in na sosednjih kmersko govorečih ozemljih obstajali pred prihodom teravade, ob njem in po njem. To je kmerska religija kot celota, ne ena njena doba.

Modul je namerno zasnovan kot par modulu Devaraja. Razmerje je preprosto: KhmerDeva je snov, Devaraja je ena njena politična uporaba. Devarajska ideologija je bila dvorna razlaga o razmerju med vladarjem in božanskim redom; da bi sploh imela na čem stati, je moral obstajati živ verski svet z božanstvi, duhovi kraja, obrednimi strokovnjaki in predstavo o moči, ki se pretaka skozi kraje in ljudi. Ta svet opisuje pričujoči modul.

Osrednje spoznanje

Kmerska religija ni "hinduizem, ki mu je sledil budizem". Je plastovita in hkratna: v vsakem obdobju sobivajo najmanj tri ravni —

✦indijsko izobraženstvo dvora (sanskrt, šivaizem, višnuizem, pozneje mahajana, nato teravada),

✦domači kult krajev, prednikov in moči (neak ta, arak, mrenh kongveal, duhovi rižišč in dreves),

✦obredni strokovnjaki, ki obe ravni povezujejo (purohita in hotar na dvoru; kru, achar, rup arak v vasi).

Nobena od teh ravni druge ni nadomestila. Angkorski brahman je opravljal pūjo Šivi; kmet v isti vasi je hkrati dajal ponudbe duhu kraja. Danes teravadski menih blagoslavlja vaško svetišče neak ta, ki stoji tik ob templju in v katerem pogosto počiva odlomljena angkorska kamnita podoba. To ni "sinkretizem" kot izjema — to je normalno stanje kmerske religije skozi vso znano zgodovino.

Vickeryjeva ključna ugotovitev

Michael Vickery je za predangkorsko dobo pokazal vzorec, ki je za razumevanje celote odločilen: Kmeri so svojim lastnim, domačim božanstvom dajali indijska imena. Napis, ki omenja "Śivo" v vasi na spodnjem Mekongu 7. stoletja, ne dokazuje, da je bil tam čaščen indijski Šiva; dokazuje, da je bilo domače božanstvo kraja prepisano v sanskrtsko besedišče, ker je bilo to besedišče prestižno in pisno.

Iz tega sledi, da je "indianizacija" (Cœdèsov états hindouisés) napačen okvir. Oliver Wolters je zanj uvedel nadomestilo — "lokalizacija": jugovzhodnoazijske družbe indijskih oblik niso prejemale, ampak so jih izbirale, drobile in vgrajevale v svoje. Kmerska božanstva so kmerska; indijska so njihova imena in del njihove ikonografije.

Kaj kmerska religija ni

✦Ni izginila z Angkorjem. Med propadom Angkorja (15. st.) in danes ni preloma v verskem življenju vasi. Neak ta so izpričani od angkorskih napisov do današnjega dne.

✦Ni bila nikoli enotna. Šivaizem, višnuizem, mahajana, tantrični tokovi in teravada so se v različnih obdobjih izmenjevali, sobivali in si medsebojno uničevali podobe (šivaistična reakcija v 13. stoletju je sistematično izklesala budistične podobe iz Bayona).

✦Ni "ljudsko vraževerje pod budizmom". Ta hierarhija je izdelek modernistične teravade 19.–20. stoletja in kolonialnega opazovanja. V dejanski praksi sta ravni vzajemni, ne podrejeni.

✦Ni indijska. Kmerski Šiva, kmerski Višnu in kmerski Harihara imajo lastno ikonografijo, lastne obredne rabe in lastno družbeno vlogo. Harihara kot samostojen kmerski tip Indija skorajda ne pozna.

✦Ni izključno moška in dvorna. Ženska obredna vloga (rup arak — medij, ki ga zasede duh, pogosto ženska) je v vaški religiji središčna in slabo zastopana v pisnih virih, ki so jih pisali moški brahmani.

Podlaga

Izhodišče je avstroazijska (monsko-kmerska) verska podlaga jugovzhodnoazijske celine: kult krajev in prednikov, ločnica med "vročimi" in "hladnimi" stanji, obredna skrb za rižišče in vodo, posmrtni obredi kot dolgotrajno vodenje duše. Na to podlago se od prvega tisočletja n. št. naloži indijsko besedišče, ki pride po trgovskih poteh z brahmanskimi svetovalci, sanskrtom in pisavo pallava.

Prelomnice

✦Kambodža v celoti — jedro; posebej Siem Reap (Angkor), Kompong Thom (Sambor Prei Kuk), Takeo (Angkor Borei, Phnom Da), Kompong Cham, Kampot (Phnom Chhngok), Preah Vihear.

✦Delta Mekonga (Vietnam) — Khmer Krom; kmersko govoreča manjšina z lastno teravadsko in neak ta prakso; Oc Eo kot funansko pristanišče.

✦Severovzhodna in vzhodna Tajska (Isan) — Phimai, Phanom Rung, Muang Tam, Sdok Kak Thom; kmerska svetišča na današnjem tajskem ozemlju.

✦Južni Laos — Wat Phu (Vat Phou) pri Champasaku: šivaistično svetišče ob naravnem izviru pod goro z liṅgam-podobno skalo; najlepši primer, kako je indijsko besedišče prevzelo že obstoječe sveto mesto.

✦Kardamomsko gorovje — pokopne posode v skalnih zavetjih (15.–17. st.), posmrtna praksa, ki ni ne hindujska ne budistična.

✦Phnom Kulen, Kbal Spean — rečna korita z v skalo vklesanimi liṅgami in podobami; posvečenje same vode, ki teče proti Angkorju.

✦Diaspora — ZDA (Long Beach, Lowell), Francija, Avstralija; templji in neak ta svetišča so preneseni s kraji vred.

Indijskoimenska raven

✦Śiva — najpogosteje v obliki liṅge; kmerski liṅga je pogosto tridelen (kvadratni Brahma, osmerokotni Višnu, valjasti Šiva) in stoji na yoni. Sestavljena imena z -īśvara povezujejo božanstvo z ustanoviteljem.

✦Viṣṇu — Angkor Wat; Viṣṇu Anantaśayin (spanje na kači Ananti) v bronu iz Zahodnega Mebona; Kṛṣṇa Govardhana kot pogost zgodnji tip.

✦Harihara — navpično razpolovljena figura: leva polovica Višnu, desna Šiva. Prepoznavno kmerska rešitev spora med obema šolama; v Indiji redka, tu pa značilna za Čenlo.

✦Brahmā, Devī / Bhagavatī / Umā, Gaṇeśa, Skanda, Sūrya, Indra na Airāvati (pogost na pedimentih), Yama, Varuṇa, Kubera — čuvaji smeri (dikpāla).

✦Lokeśvara / Avalokiteśvara — pod Jayavarmanom VII.; radiirajoči Lokeśvara, na čigar telesu so upodobljene stotine majhnih Budov.

✦Prajñāpāramitā — poosebljena modrost; kip, ki naj bi upodabljal kraljevo ženo Jayarājadevī.

✦Hevajra — tantrična podoba; Peter Sharrock je pokazal, da je bil pod Jayavarmanom VII. razširjen bolj, kot je bilo prej priznano, kar Bayon postavlja v tantrični in ne le splošno mahajanski okvir.

✦Bhaiṣajyaguru (Budda zdravnik) — v napisih 102 bolnišnic Jayavarmana VII.

✦Buddha na nāgi (Buddha Mucalinda) — najznačilnejši kmerski budistični tip: Buda sedi na kačjih zvitkih, kobra ga zaslanja. Prav ta podoba združi indijski nauk in domače kačje božanstvo v eno telo.

Domača raven

✦Neak ta (អ្នកតា) — osrednja postava kmerske vaške religije. Dobesedno "starec/prednik"; gospodar določenega kraja: drevesa, mejnika, brega, polja, vasi, gore. Ni bog v splošnem pomenu — je oblast nad natančno določenim ozemljem. Bivališče je pogosto navadna okrogla kamnita gruda, včasih odlomljena angkorska podoba, ki jo vaščani ne razumejo kot Šivo, ampak kot neak ta. Vrste: neak ta srok (deželni), neak ta phum (vaški), neak ta klaing muang, neak ta dambong dek ("z železno palico").

✦Arak — duhovi, ki lahko zasedejo medija (rup arak, dobesedno "telo araka"); pogosto rodbinski. Obred leng arak z glasbo in plesom je glavni zdravilni obred vaške religije.

✦Mrenh kongveal — mala, otroška bitja, čuvaji živine in gozdnih živali; naklonjena ali nagajiva.

✦Praḷịṅ / pralung — duša oziroma življenjska sila, ki lahko zapusti telo; obred klicanja duše (hau pralung) je eden najbolj razširjenih kmerskih obredov in ga je obsežno obravnavala Ashley Thompson. Izvaja se ob bolezni, poroki, novi hiši in ob smrti.

✦Khmoc, bray, ap — duhovi mrtvih, nasilno umrlih žensk in nočne pošasti; bray je posebno nevaren ženski duh, ki ga je mogoče ukrotiti in spremeniti v zaščitno božanstvo templja.

✦Yeay Mao — Gospa Mao, mogočna zaščitnica pokrajine Kampot in prelaza Pich Nil; primer, kako lokalni duh preraste v vsedeželno čaščeno postavo. Vozniki ji darujejo ob prelazu še danes.

✦Boramey (od pāramī, budistična "popolnost") — duhovna moč, ki zasede medija; kru boramey so sodobni medijski zdravilci. Beseda je budistična, praksa je predbudistična — natančna slika celotnega sistema.

✦Nāga (neak) — kačji rod; prednik Kmerov po materini strani (glej mite); čuvaj vode, praga in mostu.

✦Tevoda (devatā) in tep apsar — nebeška bitja in plesalke; Tevoda Chnam (božanstvo leta) ob novem letu zamenja prejšnje.

✦Kauṇḍinya in Somā — izvorni mit Kmerov: indijski brahman (kmersko Preah Thong) pristane na obali; kačja princesa Somā (Neang Neak), hči kralja nāg, se z njim poroči; njen oče izpije vodo in razkrije zemljo za njuno kraljestvo. Mit je izpričan v kitajskih virih o Funanu, v čamskih in kmerskih napisih in v današnjem obredu.

✦Živ obred: pri kmerski poroki ženin drži za konec neveste ogrinjala in stopa za njo — obredna ponovitev Preah Thongovega prijema Neang Neakinega repa. To je isti mit v neprekinjeni rabi ok. 1500 let.

✦Samudra manthana (pretepanje mlečnega oceana) — najbolj razširjen kmerski motiv; 49-metrski relief v Angkor Watu, kipi na nasipih Angkor Thoma. Kmerski pomen: vladar in obred vzdržujeta ravnovesje med redom in neredom, ne zmago enega nad drugim.

✦Gora Meru kot os sveta; templjska gora kot njena podoba, jarek kot ocean, obzidje kot gorski obroči.

✦Reamker — kmerska predelava Rāmāyaṇe. Ni prevod: konec je drugačen, Sita je preizkušena drugače, opica Hanuman je bolj poredna in bolj priljubljena kot v Indiji. Živi kot senčno gledališče (sbek thom), maskirani ples (lkhon khol) in dvorni ples.

✦Trai Phum / Traibhūmi — teravadska trisvetna kozmologija (svet poželenja, oblike, brezoblične) z gorami, oceani in nebesi; nadomesti purānsko, a ohrani Meru.

✦Preah Ko Preah Keo ("sveti bik in sveti kristal") — kmerski nacionalni mit o izgubi obeh svetih bratov na Tajsko; razlaga kmerske izgube moči kot krajo verskih zakladov. Politično dejaven še danes.

✦Kozmologija vode: Tonle Sap, ki enkrat na leto obrne smer toka, je v kmerski predstavi središčni kozmični dogodek — na tem sloni Bon Om Touk.

✦Trije svetovi vasi: srok (obdelana, urejena dežela) proti prei (gozd, divjina, nevarnost, duhovi). Ta dvojica ureja kmersko obredno geografijo bolj kot katera koli indijska kozmologija.

✦Pratiṣṭhā — angkorska posvetitev podobe ali liṅge; napisi navajajo dan, božanstvo, dotacije. Podoba je "oživljena" in odtlej hrani lastno posest.

✦Ponudbe neak ta — riž, banane, kadilo, žganje, kuhana piščančja glava; ob suši nošenje podobe neak ta v procesijo in oblivanje z vodo, da pride dež.

✦Leng arak / rup arak — obred zasedbe medija z glasbo (pin peat, gosli tro), plesom in pogajanjem z duhom; glavni zdravilni obred.

✦Hau pralung — klicanje razpršene duše nazaj v telo; ob bolezni, poroki, novi hiši, po pogrebu.

✦Pchum Ben (ភ្ជុំបិណ្ឌ) — 15-dnevni praznik prednikov (september/oktober), vrhunec je 15. dan. Živi hranijo lačne duhove (preta) z riževimi kroglicami (ben), ki jih raztresejo po templjskem dvorišču pred zoro. Najpomembnejši kmerski verski praznik in najbolj množično obiskan — bolj kot Visakha Bochea. Erik Davis ga je obravnaval kot jedro kmerske "smrtne moči".

✦Chaul Chnam Thmey — kmersko novo leto (sredi aprila); prihod novega Tevoda Chnam, oblivanje Budovih podob, gradnja peščenih stup, oblivanje starejših z vodo.

✦Bon Om Touk — vodni praznik ob obratu toka Tonle Sap (november): čolnarske dirke, obredna zahvala reki. Predbudistična osnova z budistično razlago.

✦Kraljeva oračka slovesnost (Bonn Chroat Preah Nongkoal) — maja; izvajajo jo brahmanski dvorni duhovniki baku v Phnom Penhu. Baku so neposredni potomci angkorskih dvornih brahmanov in edini živ ostanek te ureditve. Sveti voli po izbiri hrane napovedo letino.

✦Kathina, Visakha Bochea, Meak Bochea — teravadski koledar; glej Theravada.

✦Sen dolta — dajanje starim prednikom; Khmer Krom in kmerski svet v Isanu ohranjata različice.

✦Sak yant / yantra — vtetovirani zaščitni diagrami s palijskimi zlogi; izvaja jih kru. Skupno kmerskemu, tajskemu in laoškemu svetu.

✦Pogrebni obredi — upepelitev, hramba kosti v stupi (chedei) ob templju; v Kardamomskem gorovju pa v posodah v skalnih zavetjih — starejša, neteravadska praksa.

✦Liṅga na yoni, pogosto tridelna; v Kbal Speanu v rečno korito vklesanih na stotine — voda, ki teče čeznje, je posvečena in nato namaka angkorska polja.

✦Nāga z več glavami (5, 7 ali 9) — balustrade, strehe, mostovi, čolni. Kmerski nacionalni motiv od Angkorja do današnje zastave, bankovcev in poročnih šotorov.

✦Buddha Mucalinda — Buda na kačjih zvitkih; kmerski tip par excellence.

✦Harihara — navpična razdelitev telesa; ikonografska iznajdba Čenle.

✦Obrazni stolpi Bayona — več kot 200 obrazov; identifikacija je odprta (Lokeśvara / Brahmā / kralj / Hevajra); Cœdèsova enačba "obraz = Jayavarman VII." ni dokazana.

✦Apsare in devate — v Angkor Watu jih je okoli 1800; nobeni dve nista enaki in so vir za zgodovino oblačil in nakita.

✦Garuḍa — nosilec Višnuja; pod Jayavarmanom VII. kot velike figure na obzidju Preah Khana.

✦Kbach — kmerski ornamentalni sistem (kbach phka, kbach kanoung); še danes se uči kot samostojna umetnostna disciplina.

✦Neak ta svetišče — pogosto le lesena hišica na kolih z gladkim kamnom, obarvanim rdeče ali rumeno, s krpo, kadilom in steklenico. Ikonografska revščina je namerna: pomembna je moč kraja, ne podoba.

✦Krama in sampot — vsakdanja tkanina z obredno rabo (ovijanje podob, zavezovanje zapestja pri hau pralung).

✦Rdeča in rumena krpa okoli drevesa ali kamna — najbolj razširjen znak, da je kraj "zaseden"; obiskovalec se mu izogne ali daruje.

1. Menjave dvorne religije niso bile organske. Šivaizem → višnuizem (Suryavarman II.) → mahajana in tantra (Jayavarman VII.) → nasilna šivaistična reakcija → teravada. Odbijanje podob v Bayonu je fizični dokaz, da so bili ti prehodi konfliktni, ne postopni.

2. Prehod k teravadi je največji prelom v kmerski verski zgodovini — a le na eni ravni. Z njim izginejo sanskrtska epigrafika, kamnita gradnja, dvorna brahmanska hierarhija in kult liṅge. Ne izginejo pa neak ta, mediji, klicanje duše in obredi za mrtve. Prav to razmerje je najboljši dokaz za plastovitost: zamenjala se je zgornja plast, spodnja je ostala.

3. "Ljudska religija" kot kolonialna kategorija. Francoski upravitelji in kmerski modernisti 20. stoletja so neak ta, medije in astrologijo uvrstili med vraževerje, ki ga je treba očistiti. Ang Chouléan je v delu Les êtres surnaturels dans la religion populaire khmère (1986) pokazal, da gre za urejen, notranje dosleden sistem, ne za ostanke.

4. Modernistična reforma in Institut bouddhique. Med vojnama je nastalo gibanje Thommayut in modernistična struja okoli Chuon Natha, ki je poudarjala kanon in razumsko razlago. Ta struja je proizvedla tudi kmerski nacionalizem, saj je istočasno standardizirala jezik in tiskala slovar.

5. Rdeči Kmeri (1975–1979). Uničenje sanghe (od ok. 65 000 menihov jih preživi nekaj tisoč), templjev, knjižnic in obrednih predmetov; usmrtitve acharjev, medijev in astrologov. Vendar: po 1979 se je vaška raven obnovila hitreje kot meniška, ker ne potrebuje ne besedil ne posvečene hierarhije — potrebuje kraj in spomin.

6. Množično nepokopani mrtvi kot verska dediščina genocida. Kmerska predstava zahteva, da so mrtvi obredno oskrbljeni; množična grobišča pomenijo množico duhov brez obreda. To je oblikovalo sodobno versko življenje (obsežnost Pchum Bena, razmah medijev, spori o ravnanju s posmrtnimi ostanki na spominskih krajih). Erik Davis in Ashley Thompson sta to obravnavala neposredno.

7. Angkor kot svetišče proti Angkorju kot spomeniku. Unescova zaščita in turizem trčita ob dejansko versko rabo: Angkor Wat je delujoč tempelj, v vzhodnem delu stoji čaščena podoba Ta Reach, ki jo vaščani obravnavajo kot mogočnega neak ta. Spomeniško varstvo in živ kult si nasprotujeta v isti stavbi.

8. Kaj je treba popraviti.

✦"Kmeri so bili hindujci, nato budisti." Zavrnjeno kot zaporedje — plasti so sobivale; Zhou Daguan leta 1296 opiše tri hkratne skupine verskih strokovnjakov.

✦"Neak ta so ostanek pred prihodom 'pravih' religij." Zavrnjeno — so delujoč sistem, ne preostanek; sodobni neak ta pogosto nastanejo na novo (npr. iz nedavno umrlega uglednega človeka).

✦"Kmerska umetnost je provincialna indijska." Zavrnjeno — Harihara, Buddha Mucalinda, obrazni stolpi in kbach nimajo indijskih ustreznic.

✦"Angkor je bil versko središče, vas pa je le sledila." Nedokazano in verjetno napačno; napisi kažejo gosto mrežo krajevnih svetišč z lastnimi božanstvi in dotacijami.

✦"Bayonski obrazi so kraljev portret." Nedokazano.

✦Devaraja — neločljivi par. KhmerDeva je snov (božanstva, duhovi, obredi), Devaraja je ena politična uporaba te snovi (dvorna ideologija vladarstva, izpričana v enem samem pomembnem napisu iz leta 1052). Kdor bere Devaraja brez tega modula, dobi ideologijo brez religije; kdor bere ta modul brez Devaraja, dobi religijo brez države. Kult, ki ga Devaraja obravnava, je bil dvoren in ozek; kult, ki ga obravnava ta modul, je bil vseljuden in trajen — in prav ta je preživel.

✦Theravada — današnja krovna oblika. Teravada je od 13.–14. stoletja kmerska prevladujoča religija in vase vključi, ne izključi neak ta, medije in obrede za mrtve. Razmerje je vzporedno burmanskemu v modulu Nat.

✦Nat — najboljša vzporednica v tej kategoriji. Burmanski nat in kmerski neak ta opravljata isto vlogo (moč, vezana na kraj ali rod, ki jo budizem ne odpravi), a se razlikujeta: burmanski panteon 37 natov je dvorno kodificiran in imenski, kmerski neak ta pa so neomejeno številni, krajevni in večinoma brez imen v širšem obtoku. Ista naloga, nasprotna rešitev: Burma je centralizirala, Kambodža ne.

✦BaliAgama — kaj bi bil Angkor, če bi preživel. Bali je edini kraj, kjer je hindujsko-javanska dvorna religija ostala živa: kastna ureditev, templjski koledar, pedanda z vedskimi mantrami. Kar je v Kambodži arheologija, je na Baliju praksa. Vzporedna je tudi dvojnost: balijski bhuta kala ustrezajo kmerskim duhovom kraja.

✦Kejawen — javanska plastovitost (hindujsko-budistična podlaga pod islamom) je strukturno enaka kmerski (hindujsko-mahajanska podlaga pod teravado). V obeh primerih spodnja plast ne izgine, ampak dobi novo razlago.

✦Kaharingan, Anito, Babaylan — avstronezijski svet z isto osnovno logiko kulta prednikov, duhov kraja in medijskega zdravljenja, a brez indijske pisne plasti. Primerjava pokaže, kaj je v kmerski religiji domače in kaj indijskega izvora: kar je skupno s Kalimantanom in Filipini, indijsko ni.

✦07_Indija_in_Juzna_Azija — izvor imen, ikonografije, epov in kozmologije. A kmerski Šiva ni indijski Šiva; Reamker ni Rāmāyaṇa; Harihara v kmerski obliki v Indiji skoraj ne obstaja.

✦Čampa (Vietnam) — vzporeden razvoj: Bhadreśvara kot dinastično božanstvo, kult boginje Po Nagar, ki je preživel islamizacijo Čamov in ga častijo tudi Vietnamci. Najbližja tipološka vzporednica kmerskemu razmerju med indijskim imenom in domačim božanstvom.

✦Tajska in Laos — phi (tajski duhovi), san phra phum (hišna svetišča), sak yant, dvorni brahmani v Bangkoku. Kmerska dediščina je v tajski dvorni religiji neposredna: bangkoški dvorni brahmani izvajajo obrede kmerskega izvora.

Primarni

✦Cœdès, G., Inscriptions du Cambodge, I–VIII (1937–1966), EFEO. — temeljna zbirka kmerskih napisov; sanskrtski in kmerski del.

✦Napisi Ta Prohma (1186), Preah Khana (1191), Sdok Kak Thoma (1052); bolnišnični napisi Jayavarmana VII.

✦Zhou Daguan (Čou Ta-kuan), Zapiski o kmerskih običajih (真臘風土記, 1296–97) — edini očividski opis živega Angkorja; prevodi Pelliot (1902/1951), Harris (2007).

✦Kitajski dinastični viri o Funanu (Liang shu, Nan Qi shu) — vir izvornega mita o Kauṇḍinji.

✦Reamker (kmerske rokopisne različice), Chbab (kmerska pesnitev pravil vedenja), Gatiloke (ljudske pripovedi z budistično uporabo).

✦Ikonografski in arhitekturni korpus Angkorja, Sambor Prei Kuka in Phnom Dake kot samostojen vir.

Sekundarna literatura

✦Ang Chouléan (1986). Les êtres surnaturels dans la religion populaire khmère. Cedoreck, Pariz. — odločilno in nenadomestljivo delo o neak ta, arak in vaški religiji; avtor je kmerski etnolog, ne zunanji opazovalec.

✦Ang Chouléan (2004). Brah Ling. in številne študije v Udaya: Journal of Khmer Studies.

✦Porée-Maspero, E. (1962–1969). Étude sur les rites agraires des Cambodgiens, I–III. Mouton. — najobsežnejši zapis kmerskih poljedelskih in koledarskih obredov pred vojno; nenadomestljiv, ker je večino tega uničilo obdobje 1975–79.

✦Vickery, M. (1998). Society, Economics, and Politics in Pre-Angkor Cambodia: The 7th–8th Centuries. Toyo Bunko. — osrednje delo za predangkorsko dobo in za tezo o domačih božanstvih z indijskimi imeni.

✦Vickery, M. (1994). "What and Where was Chenla?" in (2004). "A Legend concerning Jayavarman II".

✦Wolters, O. W. (1982/1999). History, Culture, and Region in Southeast Asian Perspectives. Cornell SEAP. — "lokalizacija" namesto "indianizacije".

✦Harris, I. (2005). Cambodian Buddhism: History and Practice. University of Hawai'i Press. — osrednje delo za kmersko religijo od srednjega obdobja do danes, vključno z 1975–79.

✦Davis, E. W. (2016). Deathpower: Buddhism's Ritual Imagination in Cambodia. Columbia UP. — najboljša sodobna obravnava Pchum Bena, acharjev in ravnanja s smrtjo.

✦Thompson, A. (2005). Calling the Souls: A Cambodian Ritual Text. in (2016). Engendering the Buddhist State. Routledge. — obred hau pralung, srednje obdobje, ženska obredna vloga.

✦Forest, A. (1992). Le culte des génies protecteurs au Cambodge. L'Harmattan.

✦Jacques, C. & Lafond, P. (2007). The Khmer Empire: Cities and Sanctuaries. River Books.

✦Sharrock, P. (2009, 2015) — o Hevajri, Bayonu in tantričnem obratu; Banteay Chhmar (2015).

✦Estève, J. (2009). Étude critique des phénomènes de syncrétisme religieux dans le Cambodge angkorien. — sistematična obravnava kmerskega verskega prepletanja.

✦Woodward, H. (2003). The Art and Architecture of Thailand. in Boisselier, J., La statuaire khmère et son évolution (1955) — ikonografski okvir.

✦Bertrand, D. (2005) in Guillou, A. Y. — o medijih kru boramey in sodobni obnovi.

✦Chandler, D. (2007). A History of Cambodia, 4. izd. Westview. — splošni okvir.

✦Coe, M. D. & Evans, D. (2018). Angkor and the Khmer Civilization, 2. izd. Thames & Hudson. — najboljši dostopni sodobni pregled z lidarskimi rezultati.

✦Beaulieu, N. & Zephir, T., ter razstavni katalogi Musée Guimet — kiparski korpus.

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: obstoj in vsebina kmerskega epigrafskega korpusa ter njegova dvojezičnost (sanskrt za hvalnice, kmerščina za posest); menjave dvornih religij v angkorski dobi; šivaistično uničevanje budističnih podob v 13. stoletju; Zhou Daguanov opis treh skupin verskih strokovnjakov leta 1296; prevzem teravade v 13.–14. stoletju in konec kamnite gradnje; neprekinjeno čaščenje neak ta od angkorskih napisov do danes; obstoj dvornih brahmanov baku v Phnom Penhu; Pchum Ben kot najbolj množičen kmerski praznik; obseg uničenja verskega življenja 1975–79; ikonografska posebnost Harihare in Bude na nāgi.

✦Srednja: obseg in narava tantrične prakse (Hevajra) pod Jayavarmanom VII. (Sharrockova teza je dobro utemeljena, a ne splošno sprejeta); identifikacija bayonskih obrazov; koliko je posamezno božanstvo v napisih domače in koliko indijsko (Vickeryjevo načelo je sprejeto, uporaba na posameznem primeru pa je vsakič sporna); zgodovinska globina posameznih neak ta kultov; razmerje med bray in poznejšimi templjskimi zaščitnicami; kdaj natančno je Reamker dobil sedanjo obliko.

✦Nizka / sporno: zgodovinskost Funana kot enotne države (kitajska oznaka, ne domača); ali je bil izvorni mit o Kauṇḍinji domač ali indijskega izvora, prilagojen naknadno; datacija pokopnih posod v Kardamomskem gorovju in njihova verska pripadnost; kaj natančno pomeni Zhou Daguanov pa-ssu-wei; obseg mahajanske prisotnosti pred Jayavarmanom VII.

✦Izrecno zavrnjeno: da je kmerska religija potekala kot čisto zaporedje hinduizem → budizem; da so neak ta le "vraževerje" ali preostanek predreligijskega stanja; da je bila kmerska umetnost provincialna različica indijske; da je bil Angkor "hinduizirana indijska kolonija" (Cœdèsov états hindouisés); da je s propadom Angkorja nastal prelom v verskem življenju vasi; da je bila teravada od nekdaj kmerska religija.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-02.