Javanska duhovnost

Kejawen je skupno ime za javansko mistično in obredno izročilo: skupek nazorov, obredov, meditacijskih tehnik in nravnih naukov, ki se opirajo na javanski jezik, javansko dvorno kulturo in javansko predstavo o razmerju med notranjostjo in zunanjostjo. Praktikanti so skoraj brez izjeme muslimani; kejawen zase praviloma ne trdi, da je ločena religija, ampak da je notranja pot — ilmu sejati, "resnično znanje".

Sestavine so plastovite: avstronezijski kult prednikov in duhov kraja, hindujsko-budistična dvorna dediščina (Mataram, Majapahit, Borobudur, Prambanan), sufizem (predvsem šole Qādiriyya, Naqshbandiyya in Šatariyya), ter — v 20. stoletju — teozofija, indonezijski nacionalizem in državna ureditev verstev.

Osrednje spoznanje

Vprašanje "ali je kejawen islam ali ne" nima nevtralnega odgovora — je predmet stoletnega spora med samimi Javanci, in vsak opis, ki ga razreši, se je s tem že postavil na eno stran. To je najpomembnejše, kar je treba o tej temi vedeti.

Tri glavne drže:

✦Kejawen je javanski islam. Sufizem je bil od začetka nosilec islamizacije Jave; javanski mistični besednjak (sangkan paraning dumadi, manunggaling kawula Gusti) je prevod sufijskih pojmov (mabda' wa maʿād, waḥdat al-wujūd). To je stališče Marka Woodwarda.

✦Kejawen je predislamska javanska religija, ki nosi islamsko obleko. Njegovo jedro je hindujsko-budistično in animistično; islam je površinski. To je (poenostavljeno) stališče Clifforda Geertza in tudi trditev nekaterih javanskih kejawen skupin samih, ki hočejo priznanje kot samostojna religija.

✦Vprašanje je narobe zastavljeno. "Islam" in "javanskost" nista dve ločeni snovi, ki bi ju bilo mogoče ločiti; javanski islam je preprosto islam, kot se je zgodil na Javi. To je stališče Roberta Hefnerja, M. C. Rickleffsa in večine današnjega raziskovanja.

Za resno predstavitev je bistveno, da spor prikaže, ne razreši.

Geertzova trojica in njena kritika

Clifford Geertz je v The Religion of Java (1960; terensko delo 1953–54 v "Modjokutu" = Pare, vzhodna Java) razdelil javansko versko življenje na tri variante (aliran):

✦abangan ("rdeči/rjavi") — kmečka večina; slametan, duhovi, obredni koledar, ohlapna obrednost islama;

✦santri ("učenci") — muslimani, ki opravljajo pet molitev, post, romanje; trgovci in pesantren okolje;

✦priyayi — uradniška in dvorna plast; mistika, wayang, halus olika, kebatinan.

Kritike, ki jih je treba navesti:

✦Kategorije niso vzporedne. Abangan in santri sta verski oznaki, priyayi je družbeni stan. Priyayi je lahko santri; kmet je lahko mistik. Geertz je pomešal dve merili. To je najpogostejši in najbolj utemeljen ugovor (Bachtiar 1973, Koentjaraningrat, Burhani 2017).

✦Islamsko znanje je bilo podcenjeno. Mark Woodward (Islam in Java, 1989) je pokazal, da so prav dvorni obredi Yogyakarte, ki jih je Geertz štel za najmanj islamske, utemeljeni v sufijski teoriji in da je slametan mogoče brati kot islamski obred (kenduri, ṣadaqa), ne kot hindujski ostanek. Woodwardova zamenjava trojice: santri – Islam Jawa – kejawen.

✦Časovna slika je bila napačna. M. C. Ricklefs (trilogija 2006–2012) je pokazal, da je razlika abangan/santri ni starodavna, ampak nastane šele v 19. stoletju kot odziv na islamsko reformno gibanje in kolonialne razmere — abangan kot samozavedna kategorija je mlajša od santri, ne starejša. To obrne Geertzovo predpostavko.

✦Politična uporaba. Trojica je bila v 1950-ih in 1960-ih uporabljena kot volilni zemljevid (abangan → PNI/PKI, santri → Masyumi/NU) in je s tem postala politično dejstvo. Po pobojih 1965–66, v katerih je bilo ubitih na stotine tisočev domnevnih komunistov — na Javi pogosto z NU-jevimi mladinskimi enotami in po črti santri proti abangan — se je veliko abanganov zavarovalo s prevzemom bolj vidne islamske prakse ali s prestopom v krščanstvo ali hinduizem. Ricklefs to imenuje "islamizacijski val, ki ga je pognal strah".

✦Geertz sam je bil deležen tudi metodološke kritike, da je opazoval eno mesto v eni pokrajini v enem letu in sklepal o Javi kot celoti.

Kaj kejawen ni

✦Ni organizirana religija z enotnim naukom. Je polje desetin ali stotin skupin (aliran kebatinan, paguyuban), od katerih ima vsaka svojega učitelja, besedila in vaje.

✦Ni "javanski predislamski ostanek", ki bi ga bilo mogoče očistiti islama in dobiti izvirnik. Ta poskus je bil narejen (kolonialno, teozofsko, nacionalistično) in je proizvedel novo tvorbo, ne obnovljeno starino.

✦Ni sinonim za abangan. Kebatinan je bil zgodovinsko močan pri izobraženih in dvornih plasteh, ne le pri kmetih.

✦Ni brez teksta. Ima obsežen korpus: Serat Centhini, Serat Wedhatama, Serat Wulangreh, Suluk Sukarsa, Suluk Wujil, Dewa Ruci, babad kronike.

✦Ni v Indoneziji priznan kot agama. Šteje se za kepercayaan (verovanje), kar je pravno nižja kategorija; to je bilo desetletja vir spora in delne diskriminacije.

✦Osrednja Java — jedro: Yogyakarta (Kraton, Taman Sari) in Surakarta/Solo (Kasunanan in Mangkunegaran). Dvora sta obredna, ne politična središča, in prav to jima daje moč.

✦Južna obala — Parangkusumo, Parangtritis; kraj obredne zveze sultana z Ratu Kidul (Nyai Roro Kidul), boginjo Južnega morja.

✦Gunung Merapi — severna os; juru kunci (ključar) opravlja obred Labuhan na pobočju. Merapi in Južno morje sta dve poli, med katerima leži Kraton — os, ki jo je mogoče narisati na zemljevidu.

✦Gunung Lawu, Gunung Kawi (vzhodna Java), Dieng, Gunung Kemukus — romarske gore in svetišča z močnimi kebatinan praksami; Gunung Kemukus je zloglasen zaradi obreda, ki je povezan s spolnostjo in ki ga je oblast poskušala zatreti.

✦Grobovi (makam keramat) — Sunan Kalijaga (Kadilangu, Demak), Sunan Ampel (Surabaya), Sunan Giri (Gresik), Sunan Bonang (Tuban), Imogiri (kraljevo grobišče mataramskih vladarjev). Romanje (ziarah) na grobove je najbolj množična oblika javanske religije in hkrati glavna tarča reformnih kritik.

✦Pesisir (severna obala) — Demak, Kudus, Cirebon; bolj islamsko, manj "kejawen"; Menara Kudus je minaret v obliki javanskega hindujskega candija.

✦Vzhodna Java — Tengger ob Bromu: hindujska skupnost z lastno duhovniško linijo (dukun), obravnavana v BaliAgama; kaže, kaj se zgodi, ko se javanska podlaga ne islamizira.

✦Banten in Zahodna Java (Sundanci) — sundanska različica z Sunda Wiwitan (Baduy/Kanekes) kot samostojno domorodno religijo.

✦Suriname in Nizozemska — javanska diaspora (od 1890-ih kot pogodbeni delavci); kejawen in slametan sta se ohranila prek oceana.

✦Svetovna raven — Subud ima skupine v več kot 80 državah; edina javanska duhovna smer z mednarodno razširjenostjo.

Osrednji nauki

✦Manunggaling kawula Gusti — "združitev služabnika in Gospoda"; osrednji javanski mistični cilj. Ustreza sufijskemu waḥdat al-wujūd (Ibn ʿArabī) in indijskemu advaita. Javna razglasitev tega je bila zgodovinsko nevarna — glej Seh Siti Jenar.

✦Sangkan paraning dumadi — "izvor in cilj bivanja"; vprašanje, od kod pridemo in kam gremo, je jedro kebatinan vaje.

✦Lahir : batin — zunanje : notranje. Vsa javanska religijska misel stoji na tej dvojici; izraza sta arabska (ẓāhir, bāṭin) in prav to je ključni dokaz sufijskega izvora besedišča. Šeriat je lahir, mistika je batin, in po javanski razlagi se ne izključujeta.

✦Štiri stopnje: syariat – tarekat – hakekat – makrifat (arabsko šarīʿa, ṭarīqa, ḥaqīqa, maʿrifa). Nesporno sufijska shema, ki je jedro javanskega mističnega nauka.

✦Rasa — "občutje/okus"; neposredno notranje spoznanje, ki ni razumsko. Osrednji pojem kebatinana.

✦Sabar, narima, eling lan waspada — potrpežljivost, sprejemanje, "spominjanje in budnost"; javanska nravna jedra.

✦Halus : kasar — prefinjeno : grobo; estetsko-nravna lestvica, ki ureja govor, gib, glasbo in človeka.

✦Wahyu / pulung — božanski žarek oblasti, ki se spusti na izbranca in ga naredi za vladarja. Če odide, vladar pade. To je neposredna dediščina hindujsko-budistične predstave o vladarju in strukturno enaka devarajski logiki (glej Devaraja).

✦Ratu Adil — "pravični vladar", ki bo prišel in vzpostavil red; javanski mesijanski motiv, zapisan v Jangka Jayabaya (prerokbah, pripisanih kralju Jayabayi, 12. st.). Poganjal je Diponegorovo vojno in številna gibanja; v sodobni politiki se nanj še vedno namiguje.

✦Ilmu, ngelmu, kesaktian — znanje kot moč, ne kot podatek; pridobi se z vajo, ne s poukom.

Bitja in postave

✦Gusti Allah / Gusti Kang Murbeng Dumadi — Bog; javanska imena so opisna, ne osebna.

✦Ratu Kidul (Nyai Roro Kidul) — kraljica Južnega morja; po izročilu obredna soproga mataramskih vladarjev. Zelena barva je njena; kopalci na južni obali se je izogibajo. Najbolj znana javanska duhovna postava.

✦Sunan Lawu, Kyai Sapu Jagad (Merapi) — gorska duhovna oblastva.

✦Danyang / dhanyang desa — duh ustanovitelja ali gospodarja vasi; njegovo grobišče ali drevo je vaško sveto mesto. Neposredna ustreznica kmerskega neak ta (KhmerDeva) in burmanskih natov (Nat).

✦Leluhur — predniki; spomin nanje je obredno dejaven, ne le čustven.

✦Jin, setan, memedi, genderuwo, wewe gombel, kuntilanak, tuyul — obsežen javanski duhovni svet; jin so islamski, ostali niso, in nihče tega ne loči.

✦Khidr (Nabi Khidir) — skrivnostni prerok-vodnik sufizma; na Javi pogosto istoveten z rečnim ali morskim duhovnim vodnikom.

✦Semar, Gareng, Petruk, Bagong — punakawan, javanski služabniki-šaljivci v wayangu. Semar je javanska iznajdba brez indijske ustreznice: je hkrati najnižji služabnik in prikrito najvišje božanstvo (Sang Hyang Ismaya, Šivov brat). Nobena druga postava ne pove toliko o javanski religijski logiki: najvišje je skrito v najnižjem.

✦Dewa Ruci — pritlikavo bitje, ki ga Bima sreča na dnu morja in ki se izkaže za njegovo lastno bistvo; osrednja javanska mistična pripoved in najbolj brana alegorija manunggaling kawula Gusti.

✦Dewa Ruci — Bima po učiteljevem ukazu išče "vodo življenja"; na dnu oceana najde pritlikavca, ki mu ukaže vstopiti vanj skozi uho; v njem vidi vesolje in spozna, da išče samega sebe. Osrednji javanski mit; iz hindujske snovi (Mahābhārata) narejen sufijski nauk.

✦Wahyu, ki pade na izbranca — pripovedi o babadih: Ki Ageng Pemanahan, Sutawijaya (Panembahan Senapati) in ustanovitev Matarama; wahyu se pokaže kot žareča kroglja ali padajoča zvezda.

✦Zveza Senapatija in Ratu Kidul — po Babad Tanah Jawi je ustanovitelj Matarama sklenil zavezo s kraljico Južnega morja; odtlej je vsak vladar obredno njen mož. Strukturno enako kmerskemu mitu o Kauṇḍinji in kačji princesi (KhmerDeva) in Zhou Daguanovi zgodbi o nāgi.

✦Jangka Jayabaya — prerokbe o zaporedju dob, o prihodu "rumenih ljudi" (razlagano kot Japonci, 1942) in o Ratu Adilu; politično dejavne še danes.

✦Wali Songo — devet svetnikov, ki so islamizirali Javo; Sunan Kalijaga je najbolj javanski med njimi: po izročilu je uporabil wayang, gamelan in slametan kot orodja spreobračanja. Ta pripoved je sama po sebi javanska razlaga, zakaj je javanski islam takšen, kot je.

✦Seh Siti Jenar — mistik, usmrčen zaradi javne razglasitve istovetnosti z Bogom. Zgodovinskost je zelo negotova; nekateri raziskovalci ga imajo za literarno postavo. Pomen: označuje mejo med dovoljeno notranjo in nedovoljeno javno mistiko.

✦Sultan Agungov koledar (1633) — hidžretski lunarni mesec spojen z javanskim šaka številom let; javanska imena mesecev (Sura, Sapar, Mulud, Ruwah, Pasa, Sawal, Besar) so prekrojena arabska. Zraven teče petdnevni tržni teden pasaran (Legi, Pahing, Pon, Wage, Kliwon), ki se s sedemdnevnim križa v 35-dnevni cikel selapan. Ta koledar je celotna javanska religijska sinteza v enem samem sistemu.

✦Kozmični štirikotnik: sedulur papat lima pancer — "štirje bratje in peto središče": štirje duhovni spremljevalci, rojeni z otrokom (posteljica, kri, popkovina, plodovnica), s človekom kot petim v središču. Skoraj enako balijskemu kanda mpat (BaliAgama) — dokaz skupne predislamske in predhindujske podlage.

✦Meru in Borobudur — javanska hindujsko-budistična kozmologija; Borobudur kot trojni vzpon (kāmadhātu, rūpadhātu, arūpadhātu) je še vedno navzoč v javanski predstavi treh ravni.

✦Bhinneka Tunggal Ika — iz Sutasome; izvirno o enotnosti Šive in Bude, danes državno geslo Indonezije. Verski verz 14. stoletja, ki nosi sodobno državo.

✦Slametan (kenduri, wilujengan) — osrednji javanski obred. Sosedje (moški) se zberejo na tleh okoli hrane; gostitelj pove namen (ujub); modin ali starešina izgovori arabsko molitev; jedi se pokusi in razdeli za domov. Namen: doseči slamet — stanje, v katerem se ne zgodi nič, kar bi ne smelo. Geertz ga je bral kot predislamsko jedro; Woodward kot islamsko ṣadaqo. Obred sam obojega ne razlikuje — in prav to je bistvo. Priložnosti: rojstvo, obreza, poroka, smrt, selitev, sanje, nova hiša, žetev.

✦Slametan za mrtve — na 3., 7., 40., 100., 1000. dan in ob obletnicah (nyewu, mendhak). Sistem je natančen in obvezujoč; opustitev je družbeno neznosna.

✦Ruwatan — obred odvzema nesreče od "ogroženih" oseb (edinec, pet hčera, otrok, rojen v posebnem razmerju); izvede se z wayang predstavo Murwakala o pošasti Kali, ki bi jih sicer požrla. Lutkar je obredni strokovnjak, ne umetnik.

✦Sekaten in Garebeg — dvorna praznika Yogyakarte in Surakarte ob Muludu (Prerokovem rojstnem dnevu), Idu in Kurbanu. Iz Kratona nesejo gunungan — gore iz riža, zelenjave in pecivov —, ki jih množica raztrga in odnese domov kot berkah (blagoslov). Ob Sekatenu se igra arhaični gamelan Sekati, ki naj bi ga uvedel Sunan Kalijaga za privabljanje ljudi v mošejo. Verski, dvorni in tržni dogodek hkrati.

✦Labuhan — dvorne daritve Ratu Kidul na južni obali (Parangkusumo), na Merapiju in na Lawuju; darujejo se sultanovi lasje, nohti, obleka, cvetje.

✦Suran / 1 Sura — javansko novo leto; noč tišine, bedenje (lek-lekan), obhod okoli Kratona v tišini (mubeng beteng), kopanje svetih krisov in vozov (jamasan pusaka). Najbolj "kejawen" noč v letu.

✦Ziarah — romanje na grobove walijev, prednikov in kraljev (Imogiri, Kadilangu, Gunung Kawi); z molitvijo, spanjem ob grobu, prošnjo.

✦Tapa / laku — askeza kot glavna tehnika: pasa mutih (samo bel riž in voda), pasa ngrowot (le korenine), pasa ngebleng (brez hrane, vode, spanja in svetlobe), tapa kungkum (stanje v vodi, praviloma na stiku dveh rek, ponoči), tapa brata, nglowong, pati geni. Post ob rojstnodnevnem weton dnevu (35-dnevni cikel) je najbolj razširjen.

✦Semedi / meditasi — sedenje v tišini; skupine se razlikujejo: Sumarah poudarja popolno predajo in sprostitev, Pangestu nauk in besedilo (Sasangka Djati), Subud latihan kejiwaan — spontano gibanje in glasovanje pod duhovnim vplivom.

✦Wayang kulit — celonočna senčna predstava (ok. 21h–5h) z dalangom kot obrednim izvajalcem; ni le gledališče: ob ruwatanu in ob ustanovitvenih obredih je obred.

✦Petungan / primbon — javanska numerologija in izbira dobrega dne iz priročnikov primbon; izračun po weton (dan tedna + pasaran) za poroko, gradnjo, potovanje, ime. Najbolj razširjena in najbolj vsakdanja oblika kejawena; uporabljajo jo tudi ljudje, ki se za mistiko ne zanimajo.

✦Kejawen v mošeji — tahlilan, yasinan, manaqiban, dhikr; NU-jevi obredi, ki jih reformisti (Muhammadiyah, salafiti) grajajo kot bidʿa, so v javanskem okolju neločljivi od slametana.

✦Keris — valovito rezilo s "pamor" vzorcem iz meteoritnega železa; ima lastno ime, lastno moč (isi, tuah) in obredno oskrbo (jamasan). Ni orožje, je nosilec sile; Unesco ga je 2005 uvrstil na seznam nesnovne dediščine.

✦Wayang kulit — usnjene lutke; oblika obraza in drže telesa neposredno izraža halus : kasar lestvico. Gunungan / kayon — listu podobna zastavica, ki označuje začetek, konec in preobrat; je hkrati gora, drevo življenja in vesolje.

✦Batik — vzorci z obredno rabo; larangan vzorci so bili pridržani dvoru: parang rusak (za vladarja), kawung, truntum, sido mukti (poročni), sido luhur. Nošenje napačnega vzorca je bilo prestopek.

✦Gamelan — uglasitvi slendro in pelog; nekateri kompleti so pusaka — sveti predmeti z imenom in daritvijo. Kyai Guntur Madu in Kyai Nagawilaga (Sekaten) sta primera.

✦Gunungan — obredna gora iz hrane pri Garebegu.

✦Barva zelena — Ratu Kidul; rumena in bela — Kraton; poleg tega barvna shema štirih smeri (keblat papat).

✦Semar — debela, dvospolno videti postava z jokajočim in smejočim se obrazom hkrati. Javanski nacionalni simbol notranje resnice pod nizko zunanjostjo.

✦Kraton kot diagram — os Merapi – Tugu – Kraton – Krapyak – Južno morje v Yogyakarti je zavestno postavljena kozmološka os; sultanov naziv Hamengkubuwono pomeni "tisti, ki drži svet v naročju".

✦Punden berundak — stopničasta svetišča (npr. Candi Sukuh in Candi Cetho na Lawuju, 15. st.); predhindujska oblika, ki se vrne prav v zadnjih desetletjih Majapahita.

✦Javanska pisava hanacaraka — z lastnim mitom o dveh slih, ki se pobijeta; abeceda je pripoved.

1. Hindujsko-budistična dediščina ni "ostanek". Javanska kakawin književnost, wayang, kozmologija, wahyu, kastno obarvano dvorno besedišče in celo koledar so prenesena, ne preživela: bila so prevzeta v islamski okvir in v njem razložena na novo. Sunan Kalijaga, ki uporablja wayang za oznanjanje, je javanska ikona prav zaradi tega.

2. Sufizem kot dejanski nosilec. Šole Šatariyya, Qādiriyya, Naqshbandiyya in Naqshbandiyya-Khalidiyya so vpeljale shemo syariat–tarekat–hakekat–makrifat, nauk waḥdat al-wujūd in dhikr. Javanski mistični besednjak je večinoma arabski v javanski izgovarjavi. To je Woodwardov glavni argument in je močan.

3. Ricklefsov "mistični sintezis" in njegov razpad. Ricklefs opisuje, da je med 16. in 18. stoletjem obstajalo stabilno stanje: Javanec je bil hkrati musliman, častilec krajevnih duhovnih sil in udeleženec dvorne mistike, in v tem ni videl protislovja. Ta sinteza se v 19. stoletju razbije pod pritiskom reformnega islama, kolonialne uprave, tiska in množičnega hadža. Šele takrat nastane abangan kot samozavedna kategorija — kot nasprotje santrijem, ne kot starina.

4. Kolonialna in teozofska predelava. Nizozemska "javanologija" (Snouck Hurgronje, Poensen, pozneje Rassers, Pigeaud) je Javo brala skozi ločnico "pristno javansko" proti "uvoženemu islamu" — kar je bilo tudi upravno uporabno: islam je bil politično nevaren, javanskost ne. Teozofsko društvo je nato javansko mistiko preoblikovalo v jezik svetovne ezoterike; številni voditelji kebatinan skupin in nacionalisti so šli skozi teozofijo.

5. Nacionalizem in Pancasila. Sukarno je bil izrazito javanski v verskem občutju; Pancasila s "Sila 1" (vera v enega vrhovnega Boga) je bila kompromis, ki je preprečil islamsko državo in hkrati izključil ateizem. Kejawen je bil v tem okviru koristen kot dokaz, da je Indonezija verska, a ne islamska država.

6. 1965–66 in njegove posledice. Poboji so na Javi tekli po črti santri proti abangan/komunistom; NU-jeve mladinske enote (Ansor/Banser) so bile v več pokrajinah neposredno udeležene. Posledice za kejawen so trajne:

✦kebatinan skupine so bile po 1965 sumljive kot zatočišče bivših levičarjev;

✦množičen prestop abanganov v bolj vidno islamsko prakso, v krščanstvo ali v hinduizem (na to se veže tudi razmah BaliAgama zunaj Balija);

✦obveznost vpisa religije na osebno izkaznico je kepercayaan pripadnike pravno prisilila, da se izrečejo za nekaj, kar niso.

7. Suhartov paradoks. Suharto sam je bil izrazit kejawen praktikant (askeza, dukun, obiski svetih krajev, pusaka), a je kebatinan uvrstil pod kulturo, ne pod religijo — s čimer ga je hkrati zaščitil in razvrednotil. Ta ureditev je veljala do 2017.

8. Reformasi, islamizacija in sodobno trenje. Po 1998 je javno versko življenje bolj svobodno, hkrati pa močnejši reformni in salafitski tokovi, ki ziarah, slametan, keris in kebatinan obravnavajo kot širk (pripisovanje družbenika Bogu) ali bidʿa (novotarija). NU se v veliki meri postavlja v bran javanske prakse; to razmerje je ena osrednjih osi današnje indonezijske verske politike.

9. Kaj je treba popraviti.

✦"Javanci so muslimani le na papirju." Zavrnjeno — sodobno raziskovanje (Woodward, Ricklefs, Hefner) je pokazalo, da je javanska praksa v veliki meri oblika islama, ne krinka zanj.

✦"Kejawen je nedotaknjena predislamska religija." Zavrnjeno — je plastovita tvorba, katere osrednji besednjak je sufijski.

✦"Geertzova trojica abangan/santri/priyayi je zanesljiv opis Jave." Sporno in v tej obliki zavrnjeno — kategorije niso vzporedne, časovna slika je napačna, terenska osnova je ozka. Uporabna je še vedno kot zgodovinski dokument 1950-ih in kot politični zemljevid tistega časa.

✦"Abangan so starejši od santrijev." Zavrnjeno (Ricklefs) — abangan kot kategorija je odziv 19. stoletja.

✦"Seh Siti Jenar je zgodovinska oseba, ki je bila usmrčena zaradi mistike." Nizka zanesljivost — verjetno literarna postava ali močno predelan spomin.

✦"Kejawen je izginil." Zavrnjeno — primbon, weton, slametan, ziarah in ruwatan so še vedno razširjeni, tudi pri ljudeh, ki sebe štejejo za navadne muslimane.

✦BaliAgama — najbližja sorodnica in ključna protiutež. Ista javanska hindujsko-budistična podlaga (Majapahit); razlika je le v tem, kaj je prišlo čeznjo: na Javi islam, na Baliju nič (do 20. stoletja, ko je prišla indonezijska država). Bali torej kaže, kaj bi Java lahko bila; Java kaže, kaj se z isto podlago zgodi pod islamom. Neposredne ustreznice: javanski sedulur papat lima pancer ≈ balijski kanda mpat; javanski danyang ≈ balijska krajevna božanstva; javanski slametan ≈ balijski banten; javanski dalang kot obredni izvajalec ≈ balijski dalang pri wayang lemah. Vzhodnojavanski Tengger je vmesni člen: javanska skupnost, ki je ostala hindujska in jo je Parisada po 1962 vključila v BaliAgama okvir.

✦Kaharingan — isti pravni okvir, drugačna vsebina. Oba sta se soočila z indonezijsko zahtevo, da mora religija ustrezati merilom agame. Kaharingan je bil upravno uvrščen pod hinduizem (1980); kejawen je bil uvrščen pod kulturo (kepercayaan, 1970-ta). Dve različni rešitvi istega državnega pritiska — in obe deformirata to, kar urejata. Razsodba Ustavnega sodišča 2017 velja za obe.

✦Devaraja — strukturna vzporednica v ideologiji vladarstva. Javanski wahyu / pulung (božanski žarek, ki se spusti na vladarja in ga lahko zapusti) je dediščina iste hindujsko-budistične predstave, prenesena v islamski svet. Sultan Yogyakarte še danes opravlja obrede (Labuhan, Garebeg, obredna zveza z Ratu Kidul), ki so strukturno devarajski, čeprav je musliman. Razlika: kmerski vladar je bil povezan z božanstvom po obredu in ustanovitvi liṅge, javanski po prejemu in ohranitvi sile, ki jo je mogoče izgubiti. Javanski model je bolj negotov in zato bolj politično dejaven.

✦KhmerDeva — javanski danyang in kmerski neak ta sta ista postava: duh ustanovitelja ali gospodarja kraja, čigar grob ali drevo je vaško sveto mesto. Vzporeden je tudi mit o zvezi vladarja z žensko silo vode (Senapati in Ratu Kidul : Kauṇḍinya in kačja princesa Somā; Zhou Daguanova nāga v zlatem stolpu). Trikratna neodvisna pojavitev istega motiva v jugovzhodni Aziji ni naključje.

✦Nat — najboljša primerjava za razmerje "krovna religija : domači duhovi". Burmanski nati so kodificirani v panteon 37 in dvorno urejeni, javanski danyang in duhovi pa niso — ostajajo krajevni in nešteti, kot kmerski neak ta. Burma je centralizirala, Java in Kambodža ne. Skupno pa je: v vseh treh primerih krovna religija (teravada, islam) duhov ni odpravila, ampak jim je dodelila mesto pod seboj.

✦Theravada — kontrast: Java in Kambodža sta imeli isto izhodišče (hindujsko-mahajanska dvorna religija), a Kambodža je dobila teravado, Java pa islam. Primerjava obeh poti je najbolj poučen preizkus za trditev, da je "spodnja plast" v obeh primerih ostala ista.

✦07_Indija_in_Juzna_Azija — izvor epov (Rāmāyaṇa, Mahābhārata), kozmologije, wahyu-podobne teorije vladarstva in besedišča. A javanski Dewa Ruci in Semar nimata indijskih ustreznic; wayang je javanska oblika; in glavni mistični besednjak ni sanskrtski, ampak arabski.

✦Islamski svet (sufizem) — Ibn ʿArabī (waḥdat al-wujūd), al-Ḥallāǧ (in njegov javanski dvojnik Seh Siti Jenar), ʿAbd al-Karīm al-Ǧīlī; šole Šatariyya, Qādiriyya, Naqshbandiyya. Javanski mistični nauk brez tega ozadja ni razumljiv.

✦Sunda Wiwitan (Baduy), Wetu Telu (Lombok), Tolotang (Sulavezi), Marapu (Sumba), Aluk To Dolo (Toraja) — druge indonezijske domorodne in mešane oblike, ki jih zadeva ista pravna ureditev. Wetu Telu je najbližja vzporednica kejawenu: sasaška oblika islama z močnimi predislamskimi sestavinami in s stalnim pritiskom, naj se "popravi" (Waktu Lima).

Primarni

✦Serat Centhini (Surakarta, 1814–1823) — ok. 200 000 verzov; enciklopedija javanskega znanja, mistike, obreda, glasbe, hrane in spolnosti; delni prevodi v francoščino (Soewito Santoso, Elizabeth Inandiak).

✦Serat Wedhatama (Mangkunegara IV., 19. st.), Serat Wulangreh (Pakubuwono IV., 1768), Serat Kalatidha (Ranggawarsita, 19. st. — "doba norosti").

✦Suluk književnost: Suluk Wujil, Suluk Sukarsa, Suluk Malang Sumirang, Serat Dewa Ruci.

✦Babad Tanah Jawi — mataramska kronika; legitimacijski dokument, ne zgodovinopisje.

✦Kakawin: Arjunawiwaha (Mpu Kanwa, 11. st.), Sutasoma in Arjunawijaya (Mpu Tantular, 14. st.), Nagarakrtagama/Deśawarṇana (Mpu Prapanca, 1365).

✦Primbon priročniki; Jangka Jayabaya.

✦Besedila kebatinan organizacij: Sasangka Djati (Pangestu), gradiva Sumaraha, Subudova Susila Budhi Dharma (Muhammad Subuh).

Sekundarna literatura

✦Geertz, C. (1960). The Religion of Java. Free Press. — klasika in izhodišče vseh razprav; danes v veliki meri zgodovinski dokument, ne veljaven opis. Brati skupaj s kritikami.

✦Woodward, M. R. (1989). Islam in Java: Normative Piety and Mysticism in the Sultanate of Yogyakarta. University of Arizona Press. — najpomembnejša revizija Geertza; dokaz sufijske podlage dvorne religije.

✦Woodward, M. R. (2011). Java, Indonesia and Islam. Springer. — poznejša, zmernejša formulacija.

✦Ricklefs, M. C. (2006). Mystic Synthesis in Java: A History of Islamization from the Fourteenth to the Early Nineteenth Centuries. EastBridge.

✦Ricklefs, M. C. (2007). Polarising Javanese Society: Islamic and Other Visions c. 1830–1930. NUS Press. — nastanek ločnice abangan : santri v 19. stoletju.

✦Ricklefs, M. C. (2012). Islamisation and Its Opponents in Java: c. 1930 to the Present. NUS Press. — 1965–66 in poznejši islamizacijski val; osrednje delo.

✦Hefner, R. W. (1985). Hindu Javanese: Tengger Tradition and Islam. Princeton UP. — najboljši dokaz, kako je videti javanska skupnost, ki se ni islamizirala.

✦Hefner, R. W. (1987). "Islamizing Java? Religion and Politics in Rural East Java", Journal of Asian Studies 46. — neposredna kritika Geertzovega okvira.

✦Hefner, R. W. (2000). Civil Islam: Muslims and Democratization in Indonesia. Princeton UP.

✦Beatty, A. (1999). Varieties of Javanese Religion: An Anthropological Account. Cambridge UP. — najboljša sodobna terenska obravnava; pokaže, da slametan deluje prav zato, ker dopušča več razlag hkrati.

✦Mulder, N. (1978/2005). Mysticism in Java: Ideology in Indonesia. Kanisius. — najbolj dostopen pregled kebatinan skupin.

✦Stange, P. (1980). The Sumarah Movement in Javanese Mysticism. in Howell, J. D. (2001). "Sufism and the Indonesian Islamic Revival", Journal of Asian Studies 60.

✦Burhani, A. N. (2017). "Geertz's Trichotomy of Abangan, Santri, and Priyayi: Controversy and Continuity", Journal of Indonesian Islam 11. — najboljši povzetek celotne razprave.

✦Bachtiar, H. W. (1973). "The Religion of Java: A Commentary". — najzgodnejša in še vedno najostrejša indonezijska kritika Geertza.

✦Koentjaraningrat (1985). Javanese Culture. Oxford UP. — domači etnografski pregled; nepogrešljiv.

✦Pigeaud, Th. G. Th. (1960–63). Java in the 14th Century, I–V. in (1967–70). Literature of Java, I–III. — temeljni besediloslovni pripomoček.

✦Drewes, G. W. J. (1969, 1978). The Admonitions of Seh Bari, An Early Javanese Code of Muslim Ethics. — najstarejša javanska islamska mistična besedila.

✦Florida, N. K. (1995). Writing the Past, Inscribing the Future: History as Prophecy in Colonial Java. Duke UP. — odlična obravnava dvorne književnosti kot političnega dejanja.

✦Anderson, B. R. O'G. (1972). "The Idea of Power in Javanese Culture", v Culture and Politics in Indonesia. — klasičen esej o javanski predstavi moči kot snovi, ki se zbira in izgublja; ključen za razumevanje wahyu.

✦Robson, S. & Kuntara Wiryamartana — izdaje in prevodi javanskih besedil.

✦Picard, M. & Madinier, R. (ur., 2011). The Politics of Religion in Indonesia. Routledge. — pravni status kepercayaan.

✦Roosa, J. (2006). Pretext for Mass Murder. in Melvin, J. (2018). The Army and the Indonesian Genocide. Routledge. — 1965–66.

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: sufijski izvor osrednjega mističnega besednjaka (lahir/batin, syariat–tarekat–hakekat–makrifat, manunggaling kawula Gusti ≈ waḥdat al-wujūd); Sultan Agungova koledarska reforma leta 1633 in njena sestava; obstoj, oblika in razširjenost slametana, ruwatana, ziaraha, petungana in tapa praks; dvorna obredna ureditev Yogyakarte in Surakarte (Garebeg, Sekaten, Labuhan) in njena delujočnost do danes; korpus javanske književnosti in njegova datacija; ustanovitev Muhammadiyah (1912) in NU (1926); uvrstitev kebatinana pod Ministrstvo za šolstvo in kulturo v 1970-ih; poboji 1965–66 in poznejši islamizacijski val (Ricklefs); razsodba Ustavnega sodišča iz leta 2017 o vpisu Penghayat Kepercayaan.

✦Srednja: koliko je slametan po izvoru islamski in koliko predislamski (Woodward proti Geertzu — spor ni dokončno razrešen in verjetno ni razrešljiv, ker obred sam razlike ne pozna); dejanska razširjenost kebatinan organizacij (številke so politično občutljive in slabo merjene); obseg teozofskega vpliva na posamezne skupine; koliko je Ricklefsov "mistični sintezis" opis dejanskega stanja in koliko koristna poenostavitev; razmerje med priyayi mistiko in kmečko prakso pred 19. stoletjem; kdaj natančno je Semar dobil sedanjo teološko vlogo.

✦Nizka / sporno: zgodovinskost Wali Songo kot devetih določenih oseb (izročilo je poznejša ureditev; posamezni sunani so zgodovinski, seznam ni); zgodovinskost Seh Siti Jenarja; avtorstvo in datacija Jangka Jayabaya; predislamska vsebina posameznih javanskih obredov (rekonstrukcije so večinoma sklepanje nazaj); ali je Ratu Kidul predislamska boginja ali mataramska dvorna tvorba 16.–17. stoletja; natančno število žrtev 1965–66 na Javi.

✦Izrecno zavrnjeno: da so Javanci "muslimani le po imenu" in da je kejawen krinka za drugo religijo; da je Geertzova trojica v izvirni obliki veljaven analitični okvir (kategorije niso vzporedne); da je abangan starejša kategorija od santri; da je kejawen enotna organizirana religija z enim naukom; da je kejawen izginil ali da ga izpodriva zgolj sodobnost (izpodriva ga reformni islam, kar je nekaj drugega); da je mogoče iz javanskega izročila "odstraniti islam" in dobiti čisto predislamsko religijo.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-02.