Kalačakra

Kalačakra je konkreten tantrični sistem — eno besedilo z eno mandalo, enim božanstvom, eno dovršitveno jogo in enim komentarskim korpusom — znotraj vadžrajanskega okvira (glej Vajrayana). Ni šola in ni tradicija: prakticirajo jo v vseh štirih tibetanskih šolah, najbolj sistematično pa v Gelug in v džonang liniji.

Po tibetanski razvrstitvi spada med anuttarayoga-tantre, znotraj njih pa v skupino "nedvojnih" (gnyis med) ali, po drugih razvrstitvah, "materinih" tanter. Velja za zadnjo veliko indijsko tantro — pojavi se v Indiji v začetku 11. stoletja, torej tik pred koncem indijskega institucionalnega budizma.

Kaj kalačakro loči od vseh drugih tanter

✦Sistematična vzporednica zunanjega, notranjega in drugega. Kalačakra je zgrajena na trojni ustreznici, ki je izpeljana bolj dosledno kot kjer koli drugje v budistični tantri:

✦zunanja kalačakra (phyi'i dus 'khor) — vesolje, gibanje planetov, koledar, doba sveta;

✦notranja kalačakra (nang gi dus 'khor) — človeško telo, dihanje, kanali, mesečni cikli;

✦druga ali alternativna kalačakra (gzhan gyi dus 'khor) — praksa: mandala, božanstvo, joga, ki obe prejšnji preoblikuje.

Ključna trditev: kar se dogaja v vesolju, se dogaja v telesu, in oboje je mogoče prek prakse preusmeriti. Astronomija tu ni okras, ampak del nauka.

✦Kalačakra je hkrati enciklopedija. Besedilo obravnava astronomijo, koledar, matematiko, medicino, alkimijo, embriologijo, geografijo in politiko. To je najbolj "svetni" tantrični korpus, kar jih je.

✦Kalačakra je vir tibetanskega koledarja. Tibetanski koledarski in astronomski sistem (rtsis) je kalačakrskega izvora; leto 1027 je izhodišče štetja rabdžungov (60-letnih ciklov) in velja za leto prenosa kalačakre v Tibet.

✦Kalačakra ima Šambalo. Nobena druga tantra nima svoje utopične dežele, svoje kraljevske dinastije in svoje prerokbe o koncu dobe.

✦Kalačakra se podeljuje javno in množično. To je izjema v vadžrajani, kjer je posvetitev praviloma zaupna in omejena. 14. dalajlama je javne kalačakrske posvetitve podelil več kot tridesetkrat, za desettisoče, ponekod stotisoče udeležencev.

Zakaj je ravno kalačakra javna

Uradna razlaga izročila: kalačakrska posvetitev ustvari vez z Šambalo in s tem s prihodnjim rodom praktikantov, zato je koristna tudi za tistega, ki prakse ne bo izvajal. Praktična razlaga, ki jo navajajo tudi raziskovalci: v izgnanstvu je kalačakra postala obred zbiranja skupnosti in prošnje za mir, torej dogodek z družbeno in ne le obredno funkcijo. Obe razlagi sta resnični hkrati in modul ju navaja skupaj.

Kar pravi izročilo

Buddha Śākyamuni naj bi kalačakro razodel leto po prebujenju, pri stūpi Dhānyakaṭaka (danes Amaravati, Andhra Pradeš), na prošnjo Sučandre, kralja Šambale. Sučandra je nauk odnesel v Šambalo, ga zapisal kot Mūlakālacakratantra (koreninska tantra, po izročilu 12.000 vrstic; ni ohranjena) in dal zgraditi kalačakrsko mandalo. Osmi kralj Mandžuśrījaśas je nauk skrajšal v Laghukālacakratantro ("kratko kalačakro", 1.047 kitic) in združil kaste Šambale v eno; njegov naslednik Puṇḍarīka je napisal komentar Vimalaprabhā ("brezmadežna svetloba"). Od Mandžuśrījaśasa naprej nosijo vladarji Šambale naziv kalki (tib. rigs ldan, "nosilec rodu") in jih je petindvajset.

Kar je zgodovinsko izpričano

Vprašanje nastanka. Zgodovinsko gledano kalačakra ni "razodetje iz Šambale", ampak poznoindijsko besedilo, ki nastane v položaju ogroženosti: severna Indija je v prvi tretjini 11. stoletja pod pritiskom vpadov iz severozahoda, budistične ustanove (Nālanda, Vikramaśīla) so v zadnji fazi. Vesna Wallace, John Newman in Ronald Davidson to berejo kot besedilo, ki poskuša budizem hkrati poenotiti, znanstveno utemeljiti (astronomija, medicina) in zgodovinsko umestiti v svet, ki se ruši. Prerokba o Šambali je iz tega izhodišča razumljiva.

✦Indija (izvor): severna Indija in Kašmir; Dhānyakaṭaka / Amaravati (Andhra Pradeš) kot izročilni kraj razodetja; Vikramaśīla in Nālanda kot prenosni ustanovi.

✦Tibet: Džonang (Cang, samostan Takten Damčö Ling), Šalu (Butön), Ganden, Drepung, Namgjal (Lhasa), Šigace.

✦Amdo: Dzamtang, Golok, Ngava — edina območja z neprekinjeno džonangovsko kalačakrsko linijo; danes tam nekaj deset delujočih džonang samostanov.

✦Himalaja: Ladak (posvetitve 1976, 1988, 2014), Spiti, Sikim, Butan, Nepal (Bodnath, Katmandu).

✦Mongolija, Burjatija, Tuva, Kalmikija — kalačakra in Šambala imata tu izrazito lastno recepcijo; mongolske različice Šambale raziskuje Vesna Wallace.

✦Izgnanstvo in Zahod: Daramsala (Namgjal), Bodhgaja (najpogostejši kraj velikih posvetitev), Madison, Graz, Washington, Barcelona, Toronto — kalačakra je najbolj javno viden tibetanski obred na svetu.

✦Kālacakra (Düki Khorlo) — glavno božanstvo. Moder, štiri obrazi (moder, rdeč, bel, rumen), po tri oči na obrazu, 24 rok, dve nogi (desna rdeča, leva bela). V rokah drži 24 predmetov; roke so v treh barvnih sklopih. Vsak del podobe ustreza časovni enoti: 24 rok = 24 polmesečnih obdobij leta, prsti = dnevi. Podoba je koledar.

✦Viśvamātā (Sna tshogs yum, "Mati vseh stvari") — soproga; rumena, štiri obrazi, osem rok; objema Kālacakro. Označuje modrost (prajñā) nasproti metodi (upāya).

✦Mandala kalačakre — najbolj zapletena v vsem tibetanskem budizmu: 722 božanstev, razporejenih v tri vgnezdene palače (telo, govor, um) in eno notranjo (velika blaženost). Vsako božanstvo ima koledarsko ali telesno ustreznico.

✦Kalki / rigden kralji Šambale — 25 vladarjev; osrednja sta Mandžuśrījaśas (prvi kalki, utemeljitelj) in Raudracakrin (25. in zadnji, ki bo vodil končni spopad). Oba veljata za emanaciji Mandžuśrīja.

✦Sučandra — prvi kralj, prejemnik nauka; velja za emanacijo Vajrapāṇija.

✦Puṇḍarīka — avtor Vimalaprabhe; emanacija Avalokiteśvare.

✦Kālacakrapāda starejši in mlajši — indijska prenašalca; zgodovinski osebi z močno hagiografsko obdelavo.

✦Varuhi: Vajravega (srdita oblika Kālacakre), Kālacakrini, Vaiśravaṇa; v tibetanskem kontekstu tudi splošni dharmapāle (glej Vajrayana).

✦Deset močnih zlogov (rnam bcu dbang ldan) — glej Simboli; obravnavajo se kot navzočnost božanstva samega, ne kot okras.

✦Šambala (sham bha la, tib. bde 'byung, "izvir blaženosti") — kraljestvo severno od reke Śītā, obdano z osmimi snežnimi gorami v obliki lotosa z osmimi listi, v središču prestolnica Kalāpa. Vsi prebivalci naj bi bili posvečeni v kalačakro. Šambala je za izročilo resničen kraj, dostopen le tistim s primerno karmično podlago; pojavijo se tudi razlage, da je notranja, telesna ali umska. Obstajajo tibetanski "vodniki po poti v Šambalo" (sham bha la'i lam yig), med njimi 6. panchen lame Palden Ješeja (18. st.).

✦Šambala ni Šangri-La. "Shangri-La" je iznajdba romana Jamesa Hiltona Lost Horizon (1933). Modul to loči izrecno.

✦Šambala ni Blavatske ali Roericha. Teozofska in ezoterična recepcija (Blavatska, Nicholas Roerich, pozneje razne "agarthske" teorije) je evropska predelava in ne kalačakrsko izročilo.

✦Prerokba o končnem spopadu — najbolj občutljiva vsebina tega modula. Tantra napove, da bo ob koncu dobe 25. kalki Raudracakrin iz Šambale izšel z vojsko in premagal "barbare" (mleccha, tib. kla klo), s čimer se začne nova zlata doba. Besedilo mleccha izrecno opredeljuje kot pripadnike neindijske, muslimanske vere in poimensko navaja vrsto prerokov.

✦Kako to obravnava ta modul. To je resnična vsebina besedila in je ni mogoče izpustiti. Hkrati je treba navesti kontekst in sodobno stanje:

✦besedilo nastane v času dejanskih vojaških vpadov v severno Indijo in je odziv nanje, ne izhodiščni verski program;

✦v tibetanskem izročilu je bila prerokba skoraj vedno brana kot dogodek v daljni prihodnosti (izračuni jo postavljajo v okolico leta 2424 ali pozneje) in nikoli ni bila podlaga za dejansko vojskovanje; množičnega spreobračanja ali vojaškega pohoda budistična stran ni izvedla;

✦prevladujoča sodobna razlaga znotraj tradicije, ki jo je večkrat izrecno navedel 14. dalajlama, je notranja: "barbari" so lastne razdiralne miselne sile, spopad je notranji;

✦Alexander Berzin je tej temi posvetil ločeno obravnavo (Holy Wars in Buddhism and Islam: The Myth of Shambhala) in pokazal, da je zunanje-vojaško branje v tibetanskem izročilu manjšinsko;

✦modul ne skriva doslovnega besedila in ne trdi, da je bilo vedno brano notranje; navaja pa, da je notranje branje danes uradno in prevladujoče.

✦Zunanja kozmologija. Kalačakra ima lastno kozmološko shemo, ki se v več točkah razlikuje od abhidharmske (Meru, štirje celini): drugačne mere, drugačna razporeditev, drugačni astronomski parametri. Tibetanski komentatorji so to razliko obravnavali kot resen problem; Butön in pozneje Congkhapa sta ji posvetila obsežne razprave. 14. dalajlama je javno izjavil, da kjer se tradicionalna kozmologija ne ujema z opazovanjem, je treba slediti opazovanju — kar je bila v zgodovini tibetanske teologije pomembna izjava.

✦Čas kot božanstvo. Osrednji filozofski motiv: čas ni okvir dogajanja, ampak razsežnost, ki jo je mogoče prehoditi in preoblikovati; cilj joge je "ustaviti veter časa" v telesu in tako doseči stanje zunaj časovnega toka (niḥśvāsa, brezdihno stanje).

✦Ādibuddha — kalačakrski korpus razvija pojem "prvobitnega Buddhe" izraziteje kot druge tantre; iz tega izhodišča je Dolpopa razvil žentong, nauk, da je končna narava prazna vsega drugega, ne pa sama sebe. To je eden najbolj sporni tibetanskih filozofskih naukov (glej spodaj).

✦Posvetitev (dbang) — kalačakrska posvetitev ima enajst stopenj: sedem "vstopnih, kakor otrok" (byis pa 'jug pa'i dbang bdun), štiri višje (in po nekaterih razvrstitvah še štiri najvišje). Prvih sedem se podeljuje javno; višje samo tistim, ki se zavežejo k praksi. Prav ta razdelitev omogoča množičnost: večina udeležencev prejme samo prvih sedem in s tem nima polnih tantričnih zaobljub.

✦Priprava: peščena mandala — več dni dela skupine menihov Namgjala; ob koncu se uniči in pesek stresejo v reko. To je danes najbolj razširjena podoba tibetanskega budizma na svetu.

✦Predhodni dnevi: obredi za posvetitev prostora, ples cam, prošnje k lokalnim božanstvom, javni nauki (praviloma iz lam rim ali iz Śāntidevove Bodhicaryāvatāre).

✦Stopnja nastajanja (bskyed rim) — vizualizacija Kālacakre in Viśvamāte v mandali s 722 božanstvi; med najzahtevnejšimi vizualizacijami v vsej vadžrajani.

✦Šeststopenjska joga (ṣaḍaṅgayoga, sbyor ba yan lag drug) — kalačakrska dovršitvena stopnja; šest členov: pratyāhāra (umik čutov), dhyāna, prāṇāyāma, dhāraṇā, anusmṛti, samādhi. Poimenovanje je enako kot v hindujski Pātañjalijevi jogi, vsebina pa je drugačna — to je opozorilo, ne dokaz sorodstva.

✦Značilnost: praksa se izvaja v popolni temi in privede do svetlobnih pojavov (nimitta, "znamenj") — deset zaporednih znamenj, od dima do kaplje. Prav ta praksa je najbližja vzporednica dzogčenskemu tögalu (glej Dzogchen); primerjavo je sistematično obdelal Christopher Hatchell.

✦Cilj: prazne oblike (stong gzugs, śūnyatābimba) in telo prazne oblike — kalačakrska ustreznica mavričnega telesa.

✦Prazniki in časovni okvir: kalačakra nima lastnega praznika; obredi se vežejo na Losar, Saga Dawa in na lunine dneve po kalačakrskem koledarju. Sam tibetanski koledar je kalačakrska dediščina: dnevi, ki "izpadejo" ali se podvojijo (chad/lhag), lunini meseci in vstavljeni meseci se računajo po kalačakrskem sistemu.

✦Rtsis — astrologija in koledarsko računstvo; kalačakrski skar rtsis ("zvezdno računstvo") ob kitajsko izpeljanem nag rtsis ("črno računstvo"). To je živa, vsakdanja uporaba kalačakre v tibetanskem življenju — bolj razširjena kot sama tantrična praksa.

✦Deset močnih zlogov (rnam bcu dbang ldan, daśākāro vaśī) — najbolj prepoznaven kalačakrski znak: prepletena monogramska zloženka desetih zlogov v lantsa pisavi, s plamenom, luno, soncem in nāda-črto na vrhu; praviloma v sedmih barvah. Pomeni celoto kalačakrskega nauka v enem znaku in se uporablja kot amulet, na vratih, na zastavah in kot logotip kalačakrskih dogodkov.

✦Kālacakra v jab-jumu z Viśvamāto — moder z rumeno; 24 rok razporejenih v barvne sklope; stoji na Kāmadevi in Rudri (preseženi poželenje in jeza).

✦Kalačakrska mandala — kvadratna, s štirimi vrati, tri vgnezdene palače (telo — rdeča, govor — bela, um — črna/temna) in notranja; 722 božanstev. Peščena izvedba meri običajno okoli 2×2 metra.

✦Barvni sistem: barve niso okrasne, ampak kodirajo prvine, smeri, časovne enote in telesne kanale. Kalačakrska ikonografija je najbolj "berljiva" v vsem tibetanskem podobju — vsak podatek nekaj pomeni.

✦Šambala — upodobljena kot osemlisten lotos iz snežnih gora s prestolnico v središču; pogosta thangka; v spodnjem delu praviloma prizor končnega spopada z Raudracakrinom na konju.

✦Peščena mandala in njeno uničenje — obred sam je postal simbol minljivosti; v muzejih in na univerzah po svetu je to najpogosteje predstavljena tibetanska obredna oblika.

✦Kolo (cakra) — beseda kālacakra pomeni dobesedno "kolo časa"; kolo obenem povezuje z dharmacakro (kolo nauka) in s koledarskim krogom.

1. Kalačakra in konec indijskega budizma. Kot zadnja velika indijska tantra je kalačakra hkrati vrhunec in zaključek indijske tantrične ustvarjalnosti. Njena "enciklopedičnost" (astronomija, medicina, politika) je razumljiva kot poskus povzeti in ohraniti celoto v času, ko so indijske budistične ustanove pred propadom. Po 1193 (uničenje Nālande in Vikramaśīle) je Tibet edini nosilec.

2. Dve prenosni liniji in njuni usodi. Dro linija (prek Somanāthe) je šla v džonang in postala nosilka dovršitvene joge; Ra linija (prek Samantaśrīja) je bolj vplivala na sakja in kasneje na Butöna. Iz Butönove redakcije izhaja gelugška kalačakra. Danes so v rabi obe.

3. Žentong in spor, ki iz njega izhaja. Dolpopa je iz kalačakrskega gradiva (zlasti iz pojma ādibuddhe in "praznih oblik") razvil žentong (gzhan stong, "praznost drugega"): končna narava je resnična in prazna vsega, kar ni ona sama, ne pa prazna sebe. Gelugška rangtong (rang stong) razlaga to zavrača kot prikrit esencializem. To je eden najbolj trdovratnih tibetanskih filozofskih sporov in traja še danes; rimé gibanje ga je v 19. stoletju delno rehabilitiralo (Kongtrul, Mipham).

4. Zatrtje džonanga (1650/1658) — dejstva. 5. dalajlama je leta 1650 prepovedal tiskanje in študij žentong besedil, leta 1658 pa je bil Tāranāthov samostan pretvorjen v gelugškega. To je bil institucionalni in doktrinarni ukrep z jasno politično razsežnostjo. Modul ga navaja kot zgodovinsko dejstvo, ne kot obtožbo katere koli sodobne skupnosti; hkrati navaja, da:

✦kalačakrska praksa sama ni bila zatrta — gelug jo je ohranil in razvijal naprej;

✦džonang ni izginil: v Dzamtangu in Goloku (Amdo) je preživel neprekinjeno, danes ima nekaj deset samostanov in je od leta 2010 v izgnanskih ustanovah priznan kot samostojna tradicija.

5. Šambala zunaj budizma. Od 19. stoletja naprej je Šambala vstopila v evropsko ezoteriko: Helena Blavatska, Nicholas in Helena Roerich (in z njima med obema vojnama tudi politične fantazije o srednjeazijskem kraljestvu), pozneje razne "agarthske" teorije. Vse to je evropska tvorba. Modul jo navaja kot recepcijsko zgodovino, izrecno ločeno od kalačakrskega izročila. Sem sodi tudi Šambala kot ime zahodne organizacije Čögjama Trungpe — ta uporablja isto besedo, ni pa kalačakrska tradicija.

6. Prerokba in sodobna občutljivost. Odlomki o mleccha so bili v 21. stoletju predmet javnih razprav, tudi kritik, da tantra "demonizira abrahamske religije". Stanje:

✦doslovni odlomki obstajajo in jih ni mogoče zanikati;

✦tibetansko izročilo jih večinoma bere kot preroški opis daljne prihodnosti ali kot notranji boj;

✦14. dalajlama je večkrat javno poudaril notranje branje in se hkrati zavzemal za dialog z islamom;

✦nobena kalačakrska prerokba ni bila zgodovinska podlaga za nasilje.

Modul te postavke navaja skupaj in brez izbiranja.

7. Kalačakra kot javni obred 20.–21. stoletja. Množične posvetitve so kalačakro spremenile v glavni javni obraz tibetanskega budizma. To ima dve posledici: (a) ohranja obred in tibetansko identiteto v izgnanstvu; (b) premakne tantro iz zaupnega v javno, kar je znotraj tradicije predmet razprave — nekateri učitelji so opozorili, da javno podeljevanje spreminja naravo posvetitve. Modul obe stališči navaja.

8. Kar je treba popraviti.

✦"Kalačakra je šola tibetanskega budizma." Ni. Je tantrični sistem znotraj vadžrajane.

✦"Šambala je Šangri-La." Ne; Šangri-La je iz romana iz leta 1933.

✦"Šambala je teozofski pojem." Ne; teozofska raba je poznejša evropska predelava.

✦"Kalačakra napoveduje sveto vojno proti islamu, ki jo budisti načrtujejo." Netočno; besedilo prerokbo vsebuje, tradicija je nikoli ni izvajala, prevladujoče sodobno branje je notranje.

✦"Kalačakrska posvetitev pomeni, da je udeleženec tantrični praktikant." Ne nujno; večina prejme samo prvih sedem stopenj.

✦"Kalačakrska kozmologija je tibetanska astronomija v celoti." Delno; ob skar rtsis obstaja tudi kitajsko izpeljan nag rtsis.

✦"Džonang je izumrl." Ne; v Amdu obstaja neprekinjeno.

✦"Kalačakra je poznotibetanska iznajdba." Ne; je indijsko besedilo 11. stoletja z ohranjenim sanskrtskim izvirnikom — kar je med tantrami prej izjema kot pravilo.

✦Vajrayana — krovni okvir. Kalačakra je ena tantra znotraj korpusa, uvrščena med anuttarayoga-tantre in znotraj njih med "nedvojne". Vse splošno o posvetitvi, samaji, stopnji nastajanja in dokončevanja velja tudi zanjo; modul Vajrayana je zato njena obvezna podlaga. Posebnosti kalačakre glede na splošno vadžrajano: javnost posvetitve, lasten koledar in kozmologija, šeststopenjska joga namesto standardne šesterice Nāropovih jog, prazne oblike namesto iluzornega telesa.

✦Gelug — glavni institucionalni nosilec danes: Namgjal, dalajlamove posvetitve, Congkhapova in Khedrubdžejeva komentarska linija (izpeljana iz Butöna). Kalačakra je v gelugu tudi eden redkih tantričnih sistemov z močno javno razsežnostjo.

✦Džonang (v tej kategoriji nima lastnega modula; omenjena pri Gelug in tu) — zgodovinsko glavni nosilec dovršitvene joge; Dolpopa in Tāranātha sta osrednja avtorja. Zatrtje 1650/1658 je institucionalno, ne besedilno: praksa je preživela.

✦Sakya — prek Ra linije zgodnji nosilec kalačakre; sakja je tudi vir najbolj sistematične kritike žentonga.

✦Kagyu — kalačakro prenaša; Džamgön Kongtrul je v 19. stoletju kalačakrske in džonangovske prenose vključil v rimé zbirke in jih s tem rešil pred izgubo.

✦Nyingma — kalačakra je sarma tantra (prišla v Tibet v 11. stoletju, torej po njingma-obdobju); njingma jo prevzame kot izposojeni cikel, ni pa njeno jedro. To je jasna razmejitev: kalačakra nikoli ni bila del "starega prenosa".

✦Dzogchen — najbolj poučna vsebinska primerjava v tej kategoriji. Oba veljata za "vrh", a na različnih lestvicah in z nasprotnima metodološkima izbirama: kalačakra je maksimalno razdelana (722 božanstev, astronomija, koledar, šest členov joge), dzogčen maksimalno reduciran (nič dodanega, prepoznanje). Hkrati ju povezuje presenetljiva praktična bližina: kalačakrska šeststopenjska joga in dzogčenski tögal oba delata s svetlobnimi pojavi v temi in oba ciljata na telo iz svetlobe (prazna oblika : mavrično telo). Christopher Hatchell (Naked Seeing, 2014) je to vzporednico postavil v središče svoje raziskave. Ali gre za vpliv ali za neodvisno konvergenco, ni razrešeno.

✦Bon — kalačakra v bönu ni osrednja, kalačakrski koledar in astrologija pa sta v tibetanski svet vstopila kot skupna dobrina.

✦Hindujska joga in ṣaḍaṅgayoga (glej 07_Indija_in_Juzna_Azija) — imena šestih členov so ista kot pri Patañdžaliju, vsebina in cilj pa se razlikujeta. Kalačakra šeststopenjsko jogo najverjetneje prevzame iz širšega poznoindijskega joškega izrazja, ne iz Patañdžalija neposredno.

✦Islam in indijska zgodovina 11. stoletja — kalačakra je eno redkih budističnih besedil, ki islam izrecno omenja in opisuje. Za zgodovinarje je to dragocen vir o tem, kako so poznoindijski budisti dojemali prihod novih vladarjev. To razsežnost je najbolj obdelal John Newman.

✦Mongolija in ruske budistične republike — Šambala je tam dobila lastno, izrazito eshatološko in ponekod politično branje, kar raziskuje Vesna Wallace. Dobra opomba, da tibetanska tantra ni ostala tibetanska.

Primarna besedila:

✦Laghukālacakratantra ("kratka kalačakra", 1.047 kitic v petih poglavjih) — sanskrtski izvirnik je ohranjen, kar je pri tantrah izjema.

✦Vimalaprabhā (Puṇḍarīka) — obsežen komentar; skupaj s koreninsko tantro tvori nedeljivo celoto in je za razumevanje nujen.

✦Mūlakālacakratantra — koreninska tantra; ni ohranjena, znana le iz navedkov.

✦Sekoddeśa in Sekoddeśaṭīkā (Naropa) — o posvetitvi.

✦Dolpopa Šerab Gjalcen (1292–1361): Ri chos nges don rgya mtsho ("Ocean dokončnega pomena").

✦Butön Rinčendrub (1290–1364): kalačakrski komentarji in redakcija.

✦Khedrub Dže (1385–1438): gelugški kalačakrski komentar (angleško pri Wallaceovi in prej pri Hopkinsu/Ekvallu).

✦Tāranātha (1575–1634): dela o šeststopenjski jogi in o sedemnajstih linijah.

✦6. panchen lama Palden Ješe (1738–1780): Šambalai lamjig — "vodnik po poti v Šambalo".

Sekundarna literatura:

✦Wallace, V. (2001). The Inner Kālacakratantra: A Buddhist Tantric View of the Individual. Oxford University Press. — temeljna monografija; o notranji kalačakri, telesu, medicini in embriologiji.

✦Wallace, V. (2004, 2010). The Kālacakratantra: The Chapter on the Sādhana / on the Individual, s prevodom Vimalaprabhe. AIBS / Columbia University Press. — standardni kritični prevod.

✦Wallace, V., več člankov o mongolskih razlagah Šambale in o kalačakri v Notranji Aziji.

✦Newman, J. — vrsta študij o datiranju kalačakre, o islamu v kalačakri in o kozmologiji; najbolj natančen vir za zgodovinsko umestitev.

✦Hatchell, C. (2014). Naked Seeing: The Great Perfection, the Wheel of Time, and Visionary Buddhism in Renaissance Tibet. Oxford University Press. — ključno za primerjavo s Dzogchen.

✦Henning, E. (2007). Kālacakra and the Tibetan Calendar. AIBS / Columbia University Press. — najbolj natančna obravnava koledarskega sistema.

✦Stearns, C. (1999/2010). The Buddha from Dolpo: A Study of the Life and Thought of the Tibetan Master Dolpopa Sherab Gyaltsen. SUNY / Snow Lion. — o Dolpopi in žentongu.

✦Bernbaum, E. (1980). The Way to Shambhala. — o šambalskih vodnikih; poljudno-strokovno, uporabno s pridržkom.

✦Berzin, A., Holy Wars in Buddhism and Islam: The Myth of Shambhala in razdelki na studybuddhism.com — o prerokbi, o prerokih mleccha in o notranjem branju; dostopno, praktikantsko-strokovno.

✦Dalai Lama & Hopkins, J. (1985/1999). The Kālachakra Tantra: Rite of Initiation. Wisdom. — notranji vir; najboljša predstavitev obreda posvetitve od znotraj.

✦Davidson, R. (2002). Indian Esoteric Buddhism. Columbia University Press; (2005). Tibetan Renaissance. Columbia University Press. — družbeni in zgodovinski okvir.

✦Snellgrove, D. (1987). Indo-Tibetan Buddhism. Serindia; Kapstein, M. (2006). The Tibetans. Blackwell.

✦Lopez, D. (1998). Prisoners of Shangri-La. University of Chicago Press. — za razmejitev Šambale od "Šangri-La" in za zgodovino zahodnih projekcij.

✦Bryant, B. (1992). The Wheel of Time Sand Mandala. HarperSanFrancisco — o peščeni mandali, z Namgjalom.

Stopnja zanesljivosti:

✦Visoka: kalačakra kot tantrični sistem in ne šola; njena uvrstitev med anuttarayoga-tantre; nastanek v Indiji v prvi tretjini 11. stoletja in ohranjenost sanskrtskega izvirnika Laghukālacakratantre in Vimalaprabhe; izrecne omembe islama v besedilu in njihova datacijska vrednost; obstoj Dro in Ra prenosnih linij; leto 1027 kot izhodišče rabdžung-koledarja; trojna struktura zunanje/notranje/druge kalačakre; enajststopenjska posvetitev in javnost prvih sedmih stopenj; mandala z 722 božanstvi; šeststopenjska joga kot dovršitvena stopnja; Dolpopa in žentong; Butönova in Congkhapova linija; prepoved žentong besedil 1650 in pretvorba Tāranāthovega samostana 1658; preživetje džonanga v Amdu; ustanovitev kalačakrskega oddelka Namgjal (1806); prva posvetitev 14. dalajlame (1954), prva zahodna (1981), 34. v Bodhgaji januarja 2017; ikonografija Kālacakre (4 obrazi, 24 rok) in Viśvamāte; deset močnih zlogov.

✦Srednja: natančno leto Somanāthovega prihoda v Tibet in s tem trdnost datuma 1027; razmerje med Mūlakālacakratantro in ohranjeno kratko različico; koliko je kalačakrska šeststopenjska joga izpeljana iz hindujskih joških sistemov in koliko je vzporeden razvoj; ali je razmerje med kalačakrskimi svetlobnimi praksami in dzogčenskim tögalom vpliv ali konvergenca; obseg zgodovinskega vpliva džonangovske joge na druge šole po 1658; natančno število delujočih džonang samostanov danes; kolikšen del množičnih udeležencev posvetitev prakso dejansko izvaja.

✦Nizka / sporno: Šambala kot resničen geografski kraj — verska trditev, zgodovinsko nepotrjena; identifikacija Šambale s katerim koli srednjeazijskim območjem; datacija končnega spopada (izračuni se razlikujejo, pogosto navajana je okolica leta 2424); zgodovinskost Sučandre, Mandžuśrījaśasa in Puṇḍarīke kot oseb; ali je bilo razodetje v Dhānyakaṭaki zgodovinski dogodek; teološka vprašanja o ādibuddhi in žentongu — filozofski spor, ki ni empirično razrešljiv; kolikšen delež tibetanskih komentatorjev je prerokbo bral zunanje in kolikšen notranje pred 20. stoletjem.

✦Izrecno zavrnjeno: kalačakra kot šola tibetanskega budizma; Šambala = Šangri-La (roman, 1933); Šambala kot teozofski ali "agarthski" pojem; trditev, da budizem na podlagi kalačakre načrtuje ali je kdaj vodil versko vojno; trditev, da kalačakrske prerokbe v besedilu ni ali da je izmišljotina kritikov (je v besedilu in modul je ne zamolči); trditev, da je kalačakra tibetanska in ne indijska tvorba; enačenje kalačakrske organizacije Šambala Čögjama Trungpe s kalačakrsko tantrično tradicijo; predstava, da je posvetitev množic enaka polnemu tantričnemu uvajanju.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-01.