Religija Dajakov

Kaharingan je domorodna religija Dajakov na Borneu (Kalimantanu), v ožjem in izvornem smislu pa religija Ngajujev ob rekah Kahayan, Kapuas in Barito v Osrednjem Kalimantanu. Uradno število pripadnikov v Indoneziji je okoli 250 000, dejansko pa je meja zabrisana, ker mnogi kristjani in muslimani dajaškega rodu še naprej opravljajo kaharinganske obrede za mrtve.

Dvoje je pri tem modulu bistveno in ju je treba navesti takoj:

✦Ime "Kaharingan" je mlado. Uveljavilo se je šele sredi 20. stoletja — po najbolj razširjenem izročilu ga je leta 1944, med japonsko zasedbo, predlagal dajaški voditelj Tjilik Riwut. Pred tem domorodna praksa ni imela skupnega imena, ker ga ni potrebovala: bila je preprosto to, kar ljudje počnejo. Ime nastane šele takrat, ko je treba imeti ime — torej ko se je treba državi in misijonarjem predstaviti kot "religija".

✦Indonezija je Kaharingan leta 1980 upravno razglasila za obliko hinduizma. To ni verska ugotovitev, ampak pravna rešitev: država je priznavala le pet (pozneje šest) religij, in kdor ni bil v nobeni, ni imel dostopa do rojstnih listov, porok, zaposlitve in šolanja. Ker je bil hinduizem od leta 1962 priznan (glej BaliAgama) in ker se je Parisada leta 1964 preimenovala iz balijske v splošno hindujsko, je nastal pravni predal, v katerega je bilo mogoče vložiti tudi Kaharingan. Odtlej se uradno imenuje Hindu Kaharingan.

To je najbolj poučna podrobnost celotnega modula in razlog, da ga je vredno brati skupaj z BaliAgama in Kejawen: pokaže, kako sodobna država ne le priznava religije, ampak jih oblikuje.

Kaj je Kaharingan po vsebini

Osrednja stvarnost je dvojnost, ki je hkrati enost:

✦Ranying Mahatala Langit (tudi Ranying Hatalla Langit) — gospodar zgornjega sveta; njegova podoba je nosorogar (tingang), njegova barva zlata in rumena, njegov element nebo.

✦Jata (tudi Jata Balawang Bulau) — gospodarica spodnjega sveta, voda; njena podoba je vodna kača (naga).

Hans Schärer je pokazal, da to nista dva boga, ampak dva vidika ene same celote, ki je nedeljiva in ki je hkrati moška in ženska. Ta ugotovitev je najpomembnejši prispevek preučevanja Kaharingana k splošni vedi o religijah — in je bila pozneje deloma popravljena (Schärer je sistem morda predstavil bolj urejen, kot je), a ne ovržena.

Med njima stoji Batang Garing — drevo življenja, iz katerega je bilo ustvarjeno vse. Na vrhu je nosorogar, ob korenu vodna kača. Vsak kaharinganski predmet, ki ga boste videli, je različica te podobe.

Kaj Kaharingan ni

✦Ni hinduizem. Nima Ved, ne pozna kast, ne pozna reinkarnacije v indijskem smislu, ne pozna indijskih božanstev. Uvrstitev je upravna in ne opisna, in sami pripadniki jo v veliki meri zavračajo. Leta 2018 se je Svet religije Kaharingan pritožil pri indonezijski komisiji za človekove pravice (Komnas HAM) z zahtevo po samostojnem statusu.

✦Ni "animizem" kot nerazločno češčenje narave. Je urejen sistem s kozmologijo, obrednim jezikom, posvečenimi strokovnjaki, kanonom in natančno teorijo duše.

✦Ni enotna religija vseh Dajakov. "Dajaki" so več sto skupin z več deset jeziki; ngajujska oblika je bila kodificirana in razširjena kot krovna, kar so druge skupine (Ma'anyan, Ot Danum, Luangan, Benuaq, Meratus, Bahau) sprejele različno voljno.

✦Ni negibna. Od 1980 dalje je bila zavestno preurejena: dobila je sveto knjigo (Panaturan), tedensko skupno bogoslužje (basarah), molilnice (balai basarah), verski pouk v šolah in duhovniško izobraževanje. Nič od tega ni bilo prej.

✦Ni religija večine Dajakov. Večina je danes krščanska (protestantska in katoliška) ali muslimanska; kaharinganci so manjšina v lastni deželi.

✦Osrednji Kalimantan (Kalimantan Tengah) — jedro. Porečja Kahayan, Kapuas, Katingan, Barito, Rungan, Seruyan. Središče: Palangka Raya (provincialna prestolnica, zgrajena na novo od 1957) in Tumbang Anoi (kraj mirovnega zbora 1894).

✦Južni Kalimantan — Ma'anyan in Meratus (gorska skupina, ki jo je obravnavala Anna Tsing); tu je pritisk banjarskega islama najmočnejši.

✦Vzhodni Kalimantan — Luangan, Benuaq, Tunjung, Bahau, Modang; obred Kwangkay (Benuaq) je vzhodna ustreznica Tiwaha. Danes prizadeto z rudarjenjem in novo indonezijsko prestolnico Nusantara.

✦Zahodni Kalimantan — Kanayatn, Iban, Bidayuh; tu se je razvilo ločeno gibanje pod imenom "Adat" ali "Agama Adat", ki je le delno prevzelo oznako Kaharingan.

✦Malezijski Borneo (Sarawak, Sabah) — Iban, Berawan, Kelabit, Kadazan-Dusun; sorodne oblike z drugačno pravno usodo (Malezija ne uporablja indonezijskega sistema priznanih religij; večina je pokristjanjena). Berawani so predmet klasične študije Petra Metcalfa o dvojnem pokopu.

✦Brunej — Dusun in Murut; močan pritisk uradnega islama.

✦Reka kot os — celotna kaharinganska geografija je rečna, ne kopenska: gorvodno (ngaju — od tod ime ljudstva) je proti izviru, duhovnemu, staremu; dolvodno je proti morju, tujcem in nevarnosti. Vsak obred pozna smer gorvodno/dolvodno.

Vrhovna dvojnost

✦Ranying Mahatala Langit / Ranying Hatalla Langit — zgornji svet. Ranying pomeni "mogočni"; Hatalla je verjetno izposojenka iz arabskega Allāh prek malajščine — in prav to je dokaz, da sistem ni bil nikoli zaprt. Podoba: nosorogar (tingang). Barva: zlata, rumena, bela. Orožje in znamenje: sulica, sonce.

✦Jata / Jata Balawang Bulau — spodnji svet, voda, zemlja. Podoba: vodna kača (naga, tambon). Barva: rdeča. Po izročilu je nastala iz Ranyingove sence — torej ni ločeno bitje.

✦Skupaj sta Mahatala–Jata — ena celota. Schärer je za to uporabil izraz "totalna božanskost". Vsak obred mora nagovoriti obe strani; nagovarjanje ene je nepopolno in nevarno.

Posredniki in duhovi

✦Sangiang / Sangyang — nebeška bitja, ki so posredniki med ljudmi in Ranyingom; prebivajo v Lewu Sangiang. Obredni jezik se po njih imenuje basa Sangiang. Med sejo obrednika govorijo skozenj.

✦Tempon Telon — voditelj duš; obredna postava, ki po Tiwahu pelje dušo pokojnega z zlatim čolnom v Lewu Tatau.

✦Rawing Tempon Telon, Telon Bulau, Nyai Endas Bulau Lisan Tingang in drugi imenovani sangiangi.

✦Ganan — duhovi krajev, dreves, kamnov, rek; niso predniki, ampak gospodarji.

✦Kambe / taloh — nevarna, škodljiva bitja; kambe je najbolj splošen izraz za zlo bitje.

✦Liau — duša mrtvega; ima več delov: liau haring kaharingan (duša, ki gre v zgornji svet) in liau balawang panjang / liau karahang tulang (duša, vezana na kosti in na kraj). Ravno zato je potreben dvojni pokop: vsaka duša ima svojo pot.

✦Hambaruan — duša živega; lahko se izgubi in mora biti priklicana. Neposredna ustreznica javanskega in kmerskega priklica duše (Kejawen, KhmerDeva).

✦Predniki (nini-tato) — po Tiwahu postanejo del zgornjega sveta in jih je mogoče nagovoriti.

Obredni strokovnjaki

✦Basir — moški obrednik, praviloma spolno nedejaven ali obredno "vmesen"; basir bantang so v starejših virih opisani kot moški, ki se oblačijo in vedejo po žensko in ki veljajo za posebej močne, ker združujejo obe strani in so zato podobni sami dvojni božanskosti. To je najpomembnejša primerjalna točka s filipinskim asogom (glej Babaylan).

✦Balian — obrednica/obrednik, pogosto ženska; poje obredne pesmi, zdravi, vodi hambaruan nazaj. (Beseda balian je razširjena po vsem avstronezijskem svetu — tudi na Baliju kot balian.)

✦Pisur / Damang / Mantir adat — običajni razsodniki; danes uradno priznani v indonezijskem pravnem sistemu.

✦Pandita / Basir Upu — sodobni, izobraženi duhovniški naziv, uveden po letu 1980 po vzoru hindujskega duhovništva. Prej ga ni bilo.

✦Batang Garing — drevo življenja. Iz njega je nastalo vse. Na vrhu nosorogar, ob korenu vodna kača; deblo povezuje zgornji in spodnji svet. Po mitu sta se ptica in kača na drevesu spopadli in ga uničili; iz razbitin sta nastala prvi moški in prva ženska. Bistvo: svet nastane iz spopada dveh polovic celote, ne iz ukaza.

✦Trije svetovi: zgornji (Pantai Danum Kalunen / nebo), srednji (svet ljudi), spodnji (voda in zemlja). Batang Garing jih preveže.

✦Lewu Tatau — "bogata vas", kraj mrtvih v zgornjem svetu; polna zlata, vrčev in gongov. Vanjo se ne pride s smrtjo, ampak z obredom. Polno ime v obrednem jeziku je dolgo in okrasno: Lewu Tatau Habaras Bulau, Habusung Hintan, Hakarangan Lamiang ("bogata vas z zlatim peskom, diamantnim prodom in dragocenimi jagodami").

✦Nastanek prvih ljudi: Manyamei Tunggul Garing Janjahunan Laut in Kameluh Putak Bulau Janjulian Karangan — prvi par, ustvarjen iz razbitin drevesa. Njuni potomci naselijo srednji svet.

✦Danum Kaharingan — "voda življenja", iz katere izvira ime religije. Ime religije je torej dobesedno "življenje".

✦Zlati čoln (banama bulau) — plovilo, s katerim Tempon Telon pelje duše; zato so pokopne posode, sarkofagi in obredni predmeti pogosto čolne oblike. Tudi grobne hišice imajo pogosto čolnasto obliko.

✦Nosorogar (tingang) — ni le simbol; je oblika, v kateri se pokaže zgornji svet. Njegovo perje in kljun sta obredna predmeta; ples tari giring-giring in hudoq maske v drugih skupinah.

✦Ngayau — lov na glave. V predkolonialni dobi obredno nujen: glava je nosila hambaruan, življenjsko silo, ki jo je bilo mogoče prenesti na vas, na novo hišo ali na pokojnika pri Tiwahu. Ni bil nasilje brez pomena, ampak obredna gospodarstvo moči. Končan s Tumbang Anoijem 1894; danes je spomin nanj politično občutljiv in v času nasilja 1997–2001 tudi obnovljen v retoriki.

✦Prepovedi (pali) — obsežen sistem prepovedi glede hrane, besed, dni in ravnanja; kršitev povzroči kapali, stanje nesreče, ki ga je treba obredno popraviti.

Tiwah — osrednji obred

Tiwah je največji, najdražji in najbolj prepoznaven kaharinganski obred, in vse ostalo je razumljivo šele skozenj.

Je drugi, dokončni pogreb. Zaporedje:

✦Prva pokop — truplo se začasno pokoplje ali položi v posodo; duša še ni na cilju in je nevarna.

✦Čakanje — mesece ali leta, dokler družina in sorodstvo ne zberejo dovolj sredstev. Tiwah je pogosto skupinski: ena slovesnost za več pokojnikov iz več družin.

✦Tiwah sam — traja od nekaj dni do več tednov; obredniki (basir, balian) noč za nočjo pojejo v jeziku Sangiang; gongi, ples, obredno pitje.

✦Žrtvovanje — vodni bivol, govedo, prašiči, kokoši, privezani na sapundu — rezljan antropomorfen kol, ki ponazarja pokojnikovega spremljevalca ali sužnja v onstranstvu. V predkolonialni dobi so bili tu žrtvovani sužnji; nadomestitev z živino je kolonialna in poznejša.

✦Izkop in očiščenje kosti — kosti se izkopljejo, operejo, pomažejo.

✦Položitev v sandung — majhna, bogato rezljana in poslikana kostnica na kolih, pogosto v obliki hiše ali čolna; ob njej pantar (visok kol) in sapundu.

✦Odhod duše — Tempon Telon pelje liau v Lewu Tatau. Šele zdaj je pokojnik dokončno mrtev in dokončno prednik.

Zakaj je to pomembno zunaj Bornea: prav ta obred je bil glavno gradivo, iz katerega je Robert Hertz leta 1907 izpeljal svojo teorijo dvojnega pokopa — da je smrt postopen družbeni proces, ne trenutek, in da razkroj trupla, potovanje duše in žalovanje sorodnikov tečejo vzporedno. To je eno najvplivnejših besedil v zgodovini antropologije in temelji na dajaških podatkih.

Drugi obredi

✦Basarah — tedensko skupno bogoslužje, praviloma ob četrtkih zvečer, v balai basarah; molitev, petje, kadilo. Uvedeno po letu 1980 po vzoru cerkve in mošeje; prej ga ni bilo. Najbolj neposreden viden dokaz preureditve.

✦Balian / manyanggar / mampakanan — zdravilni obredi in obredi hranjenja duhov kraja; obrednik v transu, gongi, obredni jezik.

✦Manajah antang — vedeževanje s privabljenim jastrebom (antang); ptica z letom odgovori na vprašanje. V času nasilja 2001 je bil ta obred uporabljen za javno legitimacijo.

✦Mampakanan Sahur / Mamapas Lewu — očiščenje vasi; letni ali izredni obred po nesreči, boleznih ali nasilju.

✦Wadian / Kwangkay / Gawai — različice pri drugih skupinah: Kwangkay (Benuaq, Vzhodni Kalimantan), Wadian (Ma'anyan), Gawai Dayak (Zahodni Kalimantan in Sarawak — danes v veliki meri posveten praznik dajaške identitete).

✦Nyadiri / obredi življenjskega poteka — rojstvo, prvi stik z zemljo, poroka (penganten), gradnja hiše.

✦Riževi obredi — setev, žetev, hranjenje duše riža; manugal (sajenje s palico).

✦Praznik ustanovitve province in Tumbang Anoi obletnice — verski in narodnostni praznik hkrati; leta 2019 je bila 125-letnica Tumbang Anoija obeležena kot največji dajaški shod v zgodovini.

✦Batang Garing — drevo življenja z nosorogarjem na vrhu in kačo ob dnu; grb province Osrednji Kalimantan ga vsebuje. Najbolj razširjen dajaški znak.

✦Sandung — rezljana in poslikana kostnica na enem ali več kolih; rdeča, bela, rumena in črna; motiv naga, tingang, spirala.

✦Sapundu — antropomorfen kol z izrazitim obrazom; ob njem se privežejo žrtvene živali. Vsak sapundu upodablja določeno osebo.

✦Pantar / sangkaraya — visok kol s kovinskim vrhom; postavljen ob Tiwahu.

✦Mandau — dajaški meč z rezljanim ročajem iz roga in okrašenimi nožnicami; obredno orožje z lastno močjo, ne le orodje.

✦Balanga / tajau — kitajski keramični vrči, pogosto stoletja stari; merilo bogastva, obredni predmet, dota, plačilo odškodnine in posoda za obredno pitje. V nekaterih vrčih naj bi prebivali duhovi.

✦Tingang (nosorogar) — perje v obrednem pokrivalu, kljun v okrasju; ples z razprtimi rokami kot krili.

✦Naga / tambon — vodna kača; na čolnih, na sandungih, na tkaninah.

✦Barve: rumena/zlata (zgornji svet), rdeča (spodnji svet, kri, življenje), bela (čistost, kosti), črna (smrt, prehod).

✦Tkanine in tatuji — dajaški tatuji (rozete, spirale, bunga terung) so zapis življenjske poti in prehodov; danes v obnovi kot znak identitete.

✦Balai basarah — sodobna molilnica; oblika je pogosto kombinacija dajaške hiše in cerkvene dvorane. Sama stavba je zgodovinski dokument preureditve.

✦Betang — dolga hiša na kolih; nekdaj osnovna bivalna in obredna enota. Danes večinoma opuščena, a obnovljena kot simbol dajaške skupnosti.

1. Misijon in "masuk Melayu". Dajaki so imeli dve poti izhoda iz roba: prestop v islam je pomenil postati Melayu/Banjarec — torej zamenjati narodnost, ne le vero —, medtem ko je prestop v protestantstvo (od 1835) omogočal ostati Dajak in postati moderen hkrati. Zato je Borneo protestantski v obsegu, ki v Indoneziji ni običajen, in zato je krščanstvo del dajaške identitete, ne njeno nasprotje. Kaharingan je ostal tistim, ki nista šla nobene od obeh poti.

2. Tumbang Anoi 1894. Konec lova na glave in krvnega maščevanja je bil dajaška odločitev, sprejeta na dajaškem zboru (čeprav ob nizozemski spodbudi). Ostaja temeljni pripovedni dogodek dajaške samozavesti: dokaz, da so Dajaki sposobni skupnega odločanja. Vsak sodoben dajaški politični nastop se nanj sklicuje.

3. Nastanek imena in gibanja (1930-ta–1950-ta). Iz obrambe pred misijonom in iz potrebe po nastopu v novi državi nastane ime, organizacija in zahteva po priznanju. Tjilik Riwut je pri tem osrednja postava — hkrati verski, kulturni in politični voditelj. Zahteva po provinci in zahteva po verskem priznanju sta bili ista zahteva.

4. Uvrstitev pod hinduizem (1980) — vzroki in posledice.

✦Vzrok: Indonezija je priznavala pet religij; kdor ni bil vpisan v nobeno, je bil sumljiv kot ateist in torej kot komunist — smrtno nevarna oznaka po 1965. Priznanje je bilo torej vprašanje varnosti, ne teologije.

✦Pot: hinduizem je bil od 1962 priznan, Parisada pa je bila od 1964 vsedržavna in odprta za "domorodne religije, ki verujejo v enega vrhovnega Boga". Ranying Hatalla je bil predstavljen kot ustreznica Sang Hyang Widhi.

✦Posledice: nastanek MBAHK; Panaturan kot sveta knjiga; basarah kot tedensko bogoslužje; balijska shema Panca Yadnya vsiljena kaharinganskim obredom (Tiwah je bil prerazvrščen kot Pitra Yadnya); duhovniško izobraževanje; verski pouk. Religija je dobila obliko, ki jo je država znala prepoznati.

✦Ceno: izguba samostojnega imena, teološka podreditev tuji shemi, notranji razkol med tistimi, ki uvrstitev sprejemajo (ker deluje), in tistimi, ki jo zavračajo (ker ni resnična).

5. Notranji razkol o statusu. Trije tabori: (a) ostati Hindu Kaharingan — pravno varno in delujoče; (b) zahtevati samostojno priznanje kot agama — cilj pritožbe pri Komnas HAM 2018; (c) izstopiti v kepercayaan po razsodbi 2017 — a to bi pomenilo izgubo statusa religije in vrnitev v kategorijo "zgolj verovanja". Nobena od možnosti ni brez izgube.

6. Etnično nasilje 1997–2001 in obnova obrednih znakov. V spopadih z madurskimi naseljenci (Sambas 1999, Sampit 2001) so bili obredni znaki — mandau, rdeča ruta, manajah antang vedeževanje, sklicevanje na ngayau — javno obnovljeni kot znaki dajaške moči. To je najbolj neprijeten del sodobne zgodovine Kaharingana in ga ni mogoče izpustiti: obredna dediščina je bila uporabljena za legitimacijo nasilja.

7. Okoljsko uničenje kot verski problem. Palmovo olje, rudarjenje premoga in zlata, gozdni požari, projekt "milijona hektarov" riževih polj (1996) in prestavitev indonezijske prestolnice v Nusantaro uničujejo prav tisto, kar Kaharingan potrebuje: reke, pokopne gozdove, kraje ganan, prostor za Tiwah. Za religijo, katere geografija je rečna in katere obred zahteva določene kraje, je okoljsko uničenje neposredno versko uničenje. To je danes večja grožnja kot misijon ali država.

8. Kaj je treba popraviti.

✦"Kaharingan je oblika hinduizma." Izrecno zavrnjeno kot opisna trditev — je upravna razvrstitev iz leta 1980, ne verska sorodnost.

✦"Kaharingan je starodavno ime domorodne religije Dajakov." Zavrnjeno — ime je iz sredine 20. stoletja; praksa je stara, ime ni.

✦"Vsi Dajaki so kaharinganci." Zavrnjeno — večina je krščanska ali muslimanska; kaharinganci so manjšina.

✦"To je preprost animizem brez nauka." Zavrnjeno — ima obredni jezik, kozmologijo, teorijo duše, kanon in posvečene strokovnjake.

✦"Schärerjev opis je natančna slika ngajujske religije." Sporno — model dvojne božanskosti je vpliven in v osnovi verjeten, a je bil verjetno preveč urejen in preveč posplošen; poznejši raziskovalci (Weinstock, Schiller, Baier) so ga uravnotežili.

✦"Lov na glave je bilo nasilje brez pomena." Zavrnjeno — bil je del obrednega gospodarjenja z življenjsko silo. To ga ne opravičuje; pojasnjuje pa, zakaj ga je bilo mogoče obredno odpraviti (Tumbang Anoi) in zakaj ga je mogoče obredno priklicati nazaj (2001).

✦BaliAgama — neposredna in odločilna povezava. Balijski hinduizem je moral med 1959 in 1962 dokazati, da izpolnjuje merila agame (en Bog, sveta knjiga, prerok, kodificiran nauk); ko mu je uspelo, je nastal pravni kalup, v katerega je bil leta 1980 vstavljen tudi Kaharingan. Posledice so vidne v podrobnostih: Ranying Hatalla predstavljen kot ustreznica Sang Hyang Widhi, Panaturan v vlogi Ved, Tiwah prerazvrščen kot Pitra Yadnya po balijski shemi Panca Yadnya, basarah po vzoru tedenskega bogoslužja. Balijski primer je Kaharinganu hkrati rešil obstoj in odvzel ime. To je najbolj poučna primerjava v vsej kategoriji.

✦Kejawen — isti državni pritisk, druga rešitev. Kejawen ni bil uvrščen pod nobeno religijo, ampak pod kulturo (kepercayaan), torej pod Ministrstvo za šolstvo in kulturo. Kaharingan je bil vzvišen v religijo za ceno tuje pripadnosti; kejawen je bil ohranjen kot svoj za ceno nižjega statusa. Razsodba Ustavnega sodišča iz leta 2017 zadeva oba, a vsakega drugače.

✦CaoDai — tretji primer istega vzorca, tokrat v Vietnamu in tokrat vnaprej: Cao Đài je že ob nastanku leta 1926 prevzel katoliško obliko, ker je bila to oblika, ki jo je kolonialna oblast prepoznala kot religijo. Trojica CaoDai – BaliAgama – Kaharingan skupaj pokaže, da sodobna država religij ne le priznava, ampak jih po svoji podobi tudi oblikuje.

✦Anito in Babaylan — najbližja vsebinska sorodnika, ne le upravna. Skupna avstronezijska podlaga daje: duhove kraja in prednike (ganan ≈ anito), medij v transu (balian ≈ babaylan), dušo, ki jo je mogoče izgubiti in priklicati (hambaruan ≈ kaluluwa/ginhawa), obredni jezik, ločen od vsakdanjega, in dvojni pokop. Najostrejša skupna točka: kaharinganski basir bantang — moški obrednik, ki se oblači in vede po žensko in ki je zato obredno močnejši — je ista postava kot filipinski asog / bayoguin iz modula Babaylan. Dve neodvisni avstronezijski družbi, isti obredni odgovor: kdor je vmes med spoloma, je vmes tudi med svetovi. Razlika je v usodi: Filipini so dobili katolištvo in ostro zatrtje, Borneo pa misijon, ki je bil zamudnejši in delnejši, zato je tu več ohranjenega.

✦Nat, KhmerDeva — strukturna vzporednica brez neposredne zveze: v obeh primerih so krajevni duhovi in predniki preživeli pod krovno religijo (teravado). Razlika: v Kalimantanu krovne religije ni bilo, dokler je ni prinesla država. Kaharingan je zato dragocen prav kot primer, kaj se zgodi z avstronezijsko podlago, ki nikoli ni dobila indijske ali budistične zgornje plasti — dokler je ni dobila po upravni poti.

✦Theravada, Devaraja — kontrast: celinska jugovzhodna Azija je dobila pisavo, sanskrt in državno religijo v prvem tisočletju; Borneo je ostal zunaj tega. Prav ta odsotnost je tisto, kar Kaharingan omogoča uporabiti kot merilo: kar je v kmerski ali javanski religiji podobno kaharinganski, je verjetno domače, ne indijsko.

✦Avstronezijski svet širše — Marapu (Sumba), Aluk To Dolo (Toraja, Sulavezi; z lastnim veličastnim dvojnim pogrebom in prav tako uvrščen pod hinduizem leta 1969), Tolotang (Sulavezi), Sunda Wiwitan (Baduy), Wetu Telu (Lombok), Berawan (Sarawak). Aluk To Dolo je najbližja vzporednica sploh: ista upravna usoda, isti obredni poudarek na drugem pogrebu, isto žrtvovanje bivolov.

✦Splošna veda o religijah — Robert Hertz (1907): teorija dvojnega pokopa in smrti kot procesa, ne dogodka, je bila izpeljana iz ngajujskega gradiva. Kaharingan tako ni le predmet preučevanja, ampak je eden od virov temeljnih pojmov same stroke. Vzporedno je Peter Metcalf (Berawan, Sarawak) Hertzovo teorijo preveril na terenu in jo deloma popravil.

Primarni

✦Panaturan — zapisani kanon Hindu Kaharingana; ngajujsko izvorno pripovedno besedilo o stvarjenju, urejeno in izdano po letu 1980 (MBAHK, Palangka Raya). Sam nastanek te knjige je primarni vir za preučevanje kodifikacije.

✦Obredna besedila v jeziku basa Sangiang — pesmi balian in basir; večinoma ustna, deloma zapisana in posneta.

✦Talatah Basarah / Kitab Suci Kaharingan — molitvenik; sodobna sestavina.

✦Nizozemska misijonska in upravna poročila (Renska misijonska družba od 1835; August Hardeland, F. Grabowsky, M. T. H. Perelaer, C. Schwaner) — glavni vir za predkolonialno prakso; brati kritično, ker so nastala z namenom spreobračanja ali uprave.

✦Zapisniki mirovnega zbora v Tumbang Anoiju (1894).

✦Predmetni korpus: sandung, sapundu, mandau, balanga, tkanine — zbirke v Museum Balanga (Palangka Raya), Tropenmuseum/Wereldmuseum (Amsterdam), Museum Volkenkunde (Leiden), Rautenstrauch-Joest (Köln).

Sekundarna literatura

✦Schärer, H. (1963). Ngaju Religion: The Conception of God among a South Borneo People. KITLV / Nijhoff (nem. izv. Die Gottesidee der Ngadju Dajak in Süd-Borneo, 1946). — temeljno delo; teorija dvojne božanskosti Mahatala–Jata.

✦Schärer, H. (1966). Der Totenkult der Ngadju Dajak in Süd-Borneo, I–II. — obsežna zbirka obrednih besedil s prevodom.

✦Schiller, A. (1997). Small Sacrifices: Religious Change and Cultural Identity Among the Ngaju of Indonesia. Oxford UP. — najpomembnejše sodobno delo; podrobno o preureditvi po letu 1980, o basarahu in o notranjem sporu glede hindujskega statusa.

✦Schiller, A. (1996). "An 'Old' Religion in 'New Order' Indonesia: Notes on Ethnicity and Religious Affiliation", Sociology of Religion 57. — osrednji članek o upravni uvrstitvi.

✦Baier, M. (2007). "The Development of the Hindu Kaharingan Religion: A New Dayak Religion in Central Kalimantan", Anthropos 102.

✦Weinstock, J. A. (1983). Kaharingan and the Luangan Dayaks: Religion and Identity in Central-East Borneo. Disertacija, Cornell. — pokaže, da ngajujska oblika ni edina in da je bila razširjena navzven.

✦Ramstedt, M. (ur., 2004). Hinduism in Modern Indonesia: A Minority Religion Between Local, National, and Global Interests. RoutledgeCurzon. — osrednji zbornik; vsebuje poglavja o Kaharinganu, Tenggerju in Aluk To Dolu; nujno za razumevanje razmerja do BaliAgama.

✦Picard, M. & Madinier, R. (ur., 2011). The Politics of Religion in Indonesia. Routledge. — pravni okvir agama : adat : kepercayaan.

✦Hertz, R. (1907). "Contribution à une étude sur la représentation collective de la mort", Année Sociologique 10. (angl. Death and the Right Hand, 1960). — klasika; izpeljana iz dajaškega gradiva.

✦Metcalf, P. (1982). A Borneo Journey into Death: Berawan Eschatology from Its Rituals. University of Pennsylvania Press. — terensko preverjanje in popravek Hertza.

✦Metcalf, P. & Huntington, R. (1991). Celebrations of Death, 2. izd. Cambridge UP.

✦Tsing, A. L. (1993). In the Realm of the Diamond Queen: Marginality in an Out-of-the-Way Place. Princeton UP. — Meratus Dajaki; odlična obravnava, kako država in religija ustvarjata "obrobje".

✦Sillander, K. & Alexander, J. (ur., 2016). Ancestors in Borneo Societies. in Sillander, K. (2004). Acting Authoritatively (Bentian).

✦Mahin, M. (2009, 2013) — dajaški raziskovalec; Kaharingan: Dinamika Agama Dayak di Kalimantan Tengah. — domači glas; nujen za notranjo perspektivo.

✦van Klinken, G. (2007). Communal Violence and Democratization in Indonesia. Routledge. in Davidson, J. S. (2008). From Rebellion to Riots: Collective Violence on Indonesian Borneo. University of Wisconsin Press. — Sambas in Sampit; obredni znaki v nasilju.

✦Rousseau, J. (1990). Central Borneo: Ethnic Identity and Social Life in a Stratified Society. Clarendon.

✦Sellato, B. — o kulturi in umetnosti Bornea; Hornbill and Dragon (1989).

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: obstoj, potek in sestavine obreda Tiwah (dvojni pokop, sandung, sapundu, žrtvovanje živine, basir in balian, obredni jezik Sangiang); dvojna kozmološka shema Ranying Mahatala Langit / Jata in podoba Batang Garing z nosorogarjem in vodno kačo; obstoj obrednega jezika, ločenega od vsakdanje ngajujščine; mirovni zbor v Tumbang Anoiju leta 1894 in konec lova na glave; začetek renskega misijona leta 1835; nastanek province Osrednji Kalimantan leta 1957 in vloga Tjilika Riwuta; uvrstitev Kaharingana pod hinduizem leta 1980 in ustanovitev MBAHK; poznejša kodifikacija (Panaturan, basarah, balai basarah, verski pouk, prerazvrstitev obredov po shemi Panca Yadnya); pritožba pri Komnas HAM leta 2018; razsodba Ustavnega sodišča leta 2017; obseg in poteki nasilja 1997–2001; Hertzova uporaba ngajujskega gradiva.

✦Srednja: pripis imena "Kaharingan" Tjiliku Riwutu in letnica 1944 (izročilo je enotno, listinska podlaga pa šibka); dejansko število pripadnikov (uradne številke so nižje od dejanske obredne udeležbe, ker mnogi kristjani in muslimani Tiwah še vedno opravljajo); v kolikšni meri je Schärerjev model dvojne božanskosti opis ngajujske vere in v kolikšni njegova strukturalistična ureditev; obseg, v katerem so druge dajaške skupine oznako Kaharingan zares sprejele; predkolonialna vloga in razširjenost basir bantang (viri so misijonarski in kolonialni, torej pristranski do spolno neustaljenih vlog); starost posameznih obrednih sestavin Panaturana pred zapisom.

✦Nizka / sporno: predkolonialna oblika obredja pred vplivom misijona in uprave (rekonstrukcija sloni na virih, ki so imeli namen prakso odpraviti); izvor besede Hatalla (verjetno iz arabskega Allāh prek malajščine, a je dokaz posreden); natančen obseg človeških žrtev pri Tiwahu pred kolonialno prepovedjo; koliko je ngayau v svojem izvoru obredni in koliko gospodarsko-politični pojav; koliko so podobnosti med dajaškimi in filipinskimi obrednimi vlogami skupna avstronezijska dediščina in koliko neodvisen razvoj.

✦Izrecno zavrnjeno: da je Kaharingan po vsebini oblika hinduizma (uvrstitev je upravna, iz leta 1980, in jo pripadniki sami izpodbijajo); da je ime religije starodavno; da so vsi Dajaki kaharinganci; da gre za nerazločen "animizem" brez nauka in strukture; da je lov na glave bil nasilje brez obrednega pomena; da je Kaharingan negiben in nespremenjen (v zadnjih štiridesetih letih je bil temeljito preurejen).

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-02.