Izvirno ime: Jyotiṣa (sanskrtsko ज्योतिष — "veda o svetlobi/nebesnih telesih", iz jyotis "svetloba"); danes tudi Jyotiḥśāstra, Vedic astrology, Hindu astrology
Predstavitev
Džjotiša je indijski sistem nebesne vede, ki je do novega veka obsegal oboje hkrati: matematično astronomijo in astrologijo. Danes se v vsakdanji rabi beseda nanaša predvsem na astrologijo — na sestavljanje in razlago horoskopa, določanje ugodnih trenutkov in ujemanje zaročencev.
Tri stvari je treba povedati takoj:
(1) Džjotiša je bila izvirno vedāṅga, "ud Vede" — pomožna veda, potrebna za pravilno določanje časa obreda. Njen prvotni namen ni bil napovedovanje usode, ampak koledar: kdaj postaviti ogenj, kdaj darovati, kdaj je polna luna. Napovedovalna astrologija posameznikove usode je poznejša plast.
(2) Klasična horoskopska astrologija v Indiji ni domača — prevzeta je iz helenističnega sveta. To ni polemična trditev, ampak jezikoslovno dokazljivo dejstvo: sanskrtski astrološki besednjak vsebuje množico grških izposojenk — horā (ὥρα), kendra (κέντρον), dreṣkāṇa (δεκανός), liptā (λεπτόν), jāmitra (διάμετρον), anaphā, sunaphā, durudharā, apoklima, meṣūraṇa. Dvanajstdelni zodiak (rāśi), hiše in aspekti vstopijo v Indijo približno med 2. in 4. stoletjem n. št. Kar je domače in starejše, so nakṣatre (27 ali 28 luninih postaj), izpričane že v Atharvavedi in v Taittirīya-saṃhiti, ter tithi-koledar. Indijska astrologija je tako zlitina: domača lunina osnova + helenistična horoskopija + izvirni indijski razvoj (daśā-obdobja, varga-razdelitve), ki drugod ne obstaja.
(3) Modul ne razsoja o resničnosti napovedi kot verski trditvi, navaja pa stanje preverjanja. Kjer astrologija podaja preverljive napovedi, so bile te preizkušene in preizkusi so bili negativni (glej razdelek o zanesljivosti). Hkrati je džjotiša živa kulturna, obredna in koledarska ustanova s stoletji besedilne zgodovine, ki jo je treba opisati natančno in brez posmeha. Modul opravi oboje ločeno.
Izvor in časovno obdobje
| Obdobje | Datacija | Ključno |
|---|---|---|
| Nakṣatre | ok. 1200–800 pr. n. št. | seznami luninih postaj v Atharvavedi (19.7) in Taittirīya-saṃhiti; domača, predgrška plast |
| Vedāṅga-jyotiṣa (Lagadha) | besedilo ok. 500–400 pr. n. št.; opazovanja v njem kažejo na ok. 1400–1200 pr. n. št. | najstarejši samostojni indijski astronomski spis; koledarski, ne horoskopski; 5-letni yuga-cikel |
| Mezopotamski vpliv | 5.–3. st. pr. n. št. | omenske zbirke, lunina in planetna znamenja; posredno prek Perzije |
| Helenistični prevzem | 2.–4. st. n. št. | zodiak, hiše, aspekti; grške izposojenke; Yavanajātaka |
| Yavanajātaka (Sphujidhvaja) | datacija sporna | Pingree (1978) jo je datiral v 269/270, kot predelavo grške predloge iz 149/150; Bill Mak (2013–2014) je ob novem nepalskem rokopisu pokazal, da Pingreejeva branja ne držijo in da nobena od obeh letnic ni zanesljiva — besedilo je verjetno poznejše (4.–6. st.) in bolj indijsko predelano |
| Āryabhaṭa | 499 n. št. | Āryabhaṭīya: vrtenje Zemlje okoli osi, razlaga mrkov z sencami, sinusna tabela — matematična astronomija najvišje ravni |
| Varāhamihira | 6. st. (u. ok. 587) | Bṛhat-saṃhitā, Bṛhaj-jātaka, Pañcasiddhāntikā; osrednji avtor; sam navaja grške vire in jih spoštljivo imenuje Yavane |
| Brahmagupta, Bhāskara I. in II. | 7.–12. st. | Brāhmasphuṭasiddhānta (628), Siddhāntaśiromaṇi (1150); prenos v arabski svet (Sindhind) in prek njega v Evropo |
| Klasična astrološka besedila | 7.–12. st. | Bṛhat-parāśara-horā-śāstra (datacija zelo negotova, verjetno pozna kompilacija), Sārāvalī (Kalyāṇavarman), Jātaka-pārijāta, Phaladīpikā, Jaimini-sūtre |
| Keralska šola | 14.–16. st. | Mādhava iz Saṅgamagrāme in nasledniki: neskončne vrste za sinus, kosinus in π — dva stoletja pred Evropo |
| Islamski stik | 13.–18. st. | tājika-astrologija (letni horoskop, varṣaphala) iz perzijsko-arabskih virov; Jai Singh II. zgradi opazovalnice Jantar Mantar (1724–1734) |
| Kolonialna doba | 19. st. | astrologija izpodrinjena iz uradne izobrazbe; hkrati živa v ljudski in dvorni rabi |
| Sodobni spor | 2001–2004 | UGC uvede univerzitetne študije "Jyotir Vigyan"; P. M. Bhargava in drugi to izpodbijajo; Vrhovno sodišče 5. maja 2004 tožbo zavrne |
| Danes | 21. st. | množična panoga (televizija, splet, aplikacije); pañcāṅga še vedno določa koledar praznikov za več sto milijonov ljudi |
Geografsko območje
Indija — celotna podcelina; regionalni koledarji (pañcāṅga/pañcāṅgam) in različne oblike horoskopske table.
Nepal — državni koledar Vikram Saṃvat temelji na džjotiši; dvorni astrologi so imeli uradno vlogo do odprave monarhije (2008).
Šrilanka — sinhalski budistični astrologi; nekath-časi (ugodni trenutki) so v javni rabi ob novem letu.
Bangladeš, Pakistan — v hindujskih skupnostih; v muslimanskih okoljih vzporedno perzijsko-arabsko izročilo.
Mjanmar, Tajska, Kambodža, Bali — prevzete in predelane oblike; tajska horasat, burmanski osemdnevni teden, balijski pawukon-koledar.
Diaspora — Velika Britanija, ZDA, Kanada, Malezija, Singapur, Fidži, Mavricij, Trinidad: astrologi in pañcāṅge delujejo v vseh večjih hindujskih skupnostih.
Zahod — od 1980-ih se "vedic astrology" (izraz, ki ga je populariziral David Frawley) uveljavlja kot ločena ponudba ob zahodni astrologiji.
Ključni pojmi in nebesna bitja
Trije oddelki (skandhe)
Siddhānta / gaṇita — matematična astronomija: gibanje teles, mrki, koledar. To je znanost v pravem pomenu in je dala Āryabhaṭo, Brahmagupto in keralsko šolo.
Saṃhitā — kolektivna in naravna znamenja: vreme, potresi, kometi, poljedelstvo, državni dogodki, arhitektura (vāstu), celo veterina in botanika. Bṛhat-saṃhitā je pravzaprav enciklopedija.
Horā — horoskopija posameznika: rojstna karta, muhūrta (izbira trenutka), praśna (odgovor na vprašanje), ujemanje zaročencev.
Navagraha — devet "planetov"
Sūrya (Sonce), Candra (Luna), Maṅgala (Mars), Budha (Merkur), Bṛhaspati/Guru (Jupiter), Śukra (Venera), Śani (Saturn), ter Rāhu in Ketu — luninova vozla, torej ne fizični telesi, ampak izračunani točki, kjer nastanejo mrki. Rāhu in Ketu sta obravnavana kot "senčna planeta" (chāyā-graha) in imata v indijski astrologiji izjemno velik pomen, ki ga zahodna nima.
Uran, Neptun in Pluton v klasični džjotiši ne obstajajo in jih večina tradicionalnih astrologov ne uporablja — to je ena od trdnih razlik do sodobne zahodne prakse.
Sestavni deli karte
Rāśi — dvanajst znamenj (Meṣa, Vṛṣabha, Mithuna ...), greško izposojeni, a v nirayana, torej zvezdnem (sideričnem) zodiaku.
Bhāva — dvanajst hiš; v Indiji prevladuje sistem celega znamenja (whole sign), kar je tudi najstarejši helenistični sistem.
Nakṣatra — 27 (izvirno 28) luninih postaj po 13°20′; domača, najstarejša in v praksi pogosto pomembnejša od znamenja.
Daśā — planetna obdobja; najbolj razširjena je Viṃśottarī-daśā (120-letni cikel, določen z lunino nakṣatro ob rojstvu), z več ravnmi podobdobij. To je največja tehnična razlika do zahodne astrologije, ki ustreznice nima.
Varga — razdelitvene karte, predvsem Navāṃśa (D-9) za zakon in dharmo; skupaj do 16 razdelitev.
Dṛṣṭi — aspekti; vsi planeti gledajo 7. hišo, Mars dodatno 4. in 8., Jupiter 5. in 9., Saturn 3. in 10. Aspekti so enosmerni, ne dvosmerni kot v zahodni praksi.
Yoga — imenovane kombinacije (rāja-yoga, gaja-keśarī-yoga, kemadruma ...), več tisoč.
Doṣa — obremenitve, predvsem Maṅgala-doṣa ("mangalik") in Kāla-sarpa-doṣa.
Pañcāṅga — pet členov koledarja: tithi (lunin dan), vāra (dan v tednu), nakṣatra, yoga, karaṇa. To je najbolj razširjena in družbeno najpomembnejša raba džjotiše: po njem se določajo prazniki, posti in obredni datumi za več sto milijonov ljudi.
Ayanāṃśa — razlika med tropskim in zvezdnim zodiakom zaradi precesije, danes približno 24°; uradna indijska vrednost je Lāhirī-ayanāṃśa (sprejeta 1955 na priporočilo Calendar Reform Committee, ki ga je vodil Meghnad Saha).
Miti in kozmologija
Rāhu in Ketu. Ob stepanju oceana se demon Svarbhānu pretihotapi med bogove in popije nekaj nektarja; Sonce in Luna ga izdata, Viṣṇu mu odseka glavo — a je že nesmrten. Glava postane Rāhu, telo Ketu, in v večni maščevalnosti požirata Sonce in Luno: to je mrk. Mit je pomemben, ker pokaže dvojno naravo indijske nebesne vede: Āryabhaṭa je že leta 499 pravilno razložil mrke s sencami Zemlje in Lune, mitska razlaga pa je ob tem živela naprej in v obredu preživela do danes (mrk je še vedno obredno nečist čas).
Śani. Sin Sonca in sence Chāyā; ko je prvič pogledal očeta, ga je zatemnil. Njegov pogled prinaša preizkušnjo, ne pa zla: v indijskem branju je Śani učitelj prek omejitve. Śani Śiṅgṇāpur (Maharaštra) je vas brez vrat na hišah, ker naj bi Śani sam varoval — v vaškem izročilu; leta 2016 je bila po sodni odločbi ženskam odprta tudi notranja ploščad, kar je bil pomemben spor o dostopu žensk do svetišč.
Bṛhaspati in Śukra — učitelja bogov in demonov; Śukra pozna mṛta-sañjīvanī, veščino oživljanja mrtvih. Nasprotje obeh učiteljev je v astrologiji utelešeno kot razmerje med Jupitrom in Venero.
Navagraha kot božanstva. Devet planetov je v tempeljskem obredu skupina božanstev, ki jim je posvečen poseben oltar; v Tamil Nadu obstaja romarski krog devetih navagraha-templjev okoli Kumbakonama.
Kozmologija. Ciklična: yuge, kalpe, manvantare; astronomska besedila to prevedejo v ogromna števila (Brahmov dan = 4,32 milijarde let), ki so hkrati mitska in računsko uporabna — iz njih se izpeljejo srednja gibanja planetov.
Karman kot podlaga. Horoskop v indijskem branju ne povzroča usode: je zapis že pridobljene karme, "kot ura, ki kaže čas, a ga ne dela". Ta razlaga je teološko pomembna, ker astrologijo uskladi z naukom o svobodi ravnanja (glej pa opozorilo o determinizmu spodaj).
Obredi in prazniki
Pañcāṅga-koledar določa: Dīvālī, Holī, Navarātri, Mahāśivarātri, Rakṣā-bandhan, Ekādaśī-poste, novo leto (Ugadi, Gudi Padwa, Vaisakhi, Puthandu) in vse tempeljske obrede. To je največji dejanski vpliv džjotiše na življenje.
Jātakarman in nāmakaraṇa — ob rojstvu se izračuna janma-kuṇḍalī; prva črka imena se pogosto izbere po lunini nakṣatri.
Muhūrta — izbira ugodnega trenutka za poroko, gradnjo, potovanje, operacijo, podpis pogodbe, celo za zaprisego vlade. Indijske poroke se v veliki večini še vedno določajo po muhūrti.
Kuṇḍalī-milāna / guṇa-milāna — ujemanje horoskopov zaročencev po 36 točkah (aṣṭakūṭa). V dogovorjenih porokah je to odločilen filter; Maṅgala-doṣa je razlog za razdrtje mnogih zvez. To je družbeno najbolj sporna raba džjotiše in ima merljive posledice (glej spodaj).
Graha-śānti in upāya — obredni popravki: mantre (Śani-, Navagraha-stotre), post na določen dan, darovanje določenih snovi, dobrodelnost, dragi kamni (rubin za Sonce, biser za Luno, safir za Saturn ...), yantre, obhod navagraha-templja. Ta "popravljalni" del je v zahodni astrologiji večinoma odsoten in je hkrati največji trg.
Mrk kot obredni čas — post, zapiranje templjev, kopanje po mrku; nosečnicam se odsvetuje izpostavljanje. Ta praksa je še vedno zelo razširjena.
Amāvāsyā in pitṛ-pakṣa — obredi za prednike po lunini razporeditvi.
Simboli in ikonografija
Oblike horoskopske table:
Severnoindijska — romb; hiše so stalne, znamenja se premikajo; številka v polju pove znamenje.
Južnoindijska — kvadrat s 12 polji; znamenja so stalna, ascendent se označi.
Vzhodnoindijska (bengalska/odiška) — kvadrat z diagonalami.
Že sama oblika table pove, iz katerega dela Indije horoskop prihaja.
Navagraha-plošča — devet postav v treh vrstah po tri, vsaka s svojo jezdno živaljo in barvo; obvezna prvina indijskih templjev.
Yantre planetov — številčni kvadrati (magični kvadrat Saturna itd.), vgravirani v kovino in nošeni kot amulet.
Dragi kamni in kovine — devet kamnov (navaratna) v enem prstanu je pogosta oblika.
Rāhu brez telesa, Ketu brez glave — ikonografska podrobnost, ki neposredno izhaja iz mita.
Jantar Mantar — velike kamnite opazovalnice v Jaipurju, Delhiju, Udžajnu, Varanasiju in Mathuri (18. st.); Samrāṭ Yantra v Jaipurju je največja kamnita sončna ura na svetu. Danes so simbol indijske astronomske dediščine in na Unescovem seznamu (Jaipur, 2010).
Udžajn — indijski "ničelni poldnevnik" klasične astronomije; skoznjo je tekla referenčna dolžina.
Zgodovinski vplivi in razcepi
1. Od koledarja k usodi. Vedāṅga-jyotiṣa je koledarsko besedilo brez rojstnih horoskopov. Napovedovanje osebne usode iz nebesnega položaja ob rojstvu vstopi šele s helenističnim prevzemom. To je najpomembnejši notranji prelom v zgodovini džjotiše.
2. Grški prevzem in indijska predelava. Varāhamihira sam zapiše, da so Yavane (Grki), čeprav "mlecche" (barbari), v tej vedi vredni spoštovanja kot modreci. Indijci prevzetega niso le posnemali: razvili so daśā-obdobja, varga-razdelitve, nakṣatra-tehnike in kuṇḍalī-milāno, ki v grški astrologiji ne obstajajo. Nato je pot potekala še naprej: indijska astronomija je prek Sindhinda v Bagdadu (8. st.) vplivala na arabsko in prek nje na evropsko.
3. Razhod astronomije in astrologije. V Indiji do novega veka ni bilo ločnice — isti avtorji so pisali oboje. Ločnica nastane šele z evropsko znanostjo. Zato ima trditev "džjotiša je znanost" dva različna pomena: za siddhānta-oddelek je zgodovinsko upravičena, za horā-oddelek pa je predmet spora spodaj.
4. Spor 2001–2004. Februarja 2001 je UGC (Univerzitetna komisija za dotacije) razpisala uvedbo študijskih programov "Jyotir Vigyan" ("znanost džjotiše") na univerzah, z rednimi mesti in po 15 lakh rupij nepovratnih sredstev za vsak oddelek. Skupina znanstvenikov, ki jo je vodil biolog Pushpa M. Bhargava (ustanovni direktor CCMB v Hajdarabadu), je odločitev izpodbijala kot širjenje psevdoznanosti z javnimi sredstvi in kot kršitev ustavne dolžnosti razvijanja "znanstvenega duha" (člen 51A(h)). Vrhovno sodišče Indije je 5. maja 2004 (sodnika S. Rajendra Babu in G. P. Mathur) tožbo zavrnilo: presodilo je, da gre za vprašanje akademske avtonomije in učnega načrta, ne za ustavno vprašanje, in da sodišče ni pristojno presojati, kaj je znanost. Sodba torej ni razsodila, da je astrologija znanost — razsodila je, da o vsebini programov odloča izobraževalna oblast. To razlikovanje je bistveno in se v javni razpravi redno izgubi. Leta 2011 je poleg tega Bombajsko višje sodišče odločilo, da astrologija ni "magično zdravilo" v smislu zakona o zdravilih in čarovniških sredstvih (Drugs and Magic Remedies Act, 1954), kar so astrologi razumeli kot potrditev, pravno pa je bila to ožja odločitev o obsegu zakona. Modul navaja oboje kot dejstvo o pravnem stanju in ne enači pravne z znanstveno presojo.
5. Preverjanje napovedi. Kjer astrologija podaja preverljive trditve, so bili opravljeni nadzorovani preizkusi. Najbolj znan je Shawn Carlson (Nature, 1985): dvojno slepi preizkus, v katerem so astrologi morali osebnostne profile prirediti pravim horoskopom — uspešnost je bila na ravni naključja. Podobno velja za obsežne preglede (Dean & Kelly, 2003) in za analize velikih vzorcev rojstnih datumov. Ugotovitev stroke: predikcijska veljavnost astrologije v nadzorovanih pogojih ni bila dokazana. To se nanaša izrecno na horā-oddelek in ne na matematično astronomijo, ki je znanstveno neoporečna in zgodovinsko izjemna. Prav tako se ne nanaša na kulturno, obredno in koledarsko vlogo džjotiše, ki je stvarna in izmerljiva na drugem področju.
6. Družbene posledice. Kuṇḍalī-milāna in Maṅgala-doṣa vplivata na dogovorjene poroke; obstajajo dokumentirani primeri razdrtih zvez, obredov "poroke z drevesom ali z lončeno posodo" za odpravo doṣe, in tržišče "popravkov" z dragimi kamni. Kritiki (racionalistična gibanja, npr. Andhashraddha Nirmoolan Samiti, katerega ustanovitelja Narendra Dabholkarja so leta 2013 umorili) opozarjajo na izkoriščanje. Zagovorniki opozarjajo, da gre za obliko družinskega odločanja in kulturne pripadnosti. Modul navaja obe strani in dejstvo, da je umor Dabholkarja resničen dogodek, ki kaže, kako oster je spor postal.
7. "Vedic astrology" kot sodobna oznaka. Izraz je uveljavil David Frawley in podobni avtorji v 1980-ih za zahodni trg. Zgodovinsko je zavajajoč: horoskopska astrologija ni vedska in v Vedah je ni. Vedski je koledarski del. Modul izraz navaja, a ga označi kot poznejšo tržno oznako.
8. Kar je treba zavrniti ali popraviti.
"Džjotiša je 5000 let stara horoskopska astrologija." Nakṣatre so stare, horoskopija je iz 2.–4. stoletja n. št.
"Zodiak je izviren indijski." Ni; grška izposojenka, kar dokazuje besedišče.
"Vrhovno sodišče Indije je razsodilo, da je astrologija znanost." Ni; razsodilo je o pristojnosti in akademski avtonomiji.
"Nadzorovani preizkusi so astrologijo potrdili." Ni tako.
"Indijci niso vedeli, kaj so mrki." Napačno in žaljivo: Āryabhaṭa jih je pravilno razložil leta 499.
"Zahodna in indijska astrologija sta ista veščina z drugimi imeni." Različen zodiak (razlika ok. 24°), različen sistem hiš, drugačni aspekti, daśā-obdobja, varga-karte, luninova vozla, obredni popravki — isti človek dobi pogosto drugo znamenje.
"Astrologija je v Indiji neproblematična in splošno sprejeta." Ni; spor je živ, javen in včasih nasilen.
Primerjalne povezave
Veda — džjotiša je ena od šestih vedāṅg ("udov Vede"), skupaj s fonetiko, slovnico, etimologijo, metriko in obredoslovjem. Njen prvotni namen je določanje časa obreda; to je njeno legitimno vedsko poreklo — in hkrati merilo, po katerem je oznaka "vedska astrologija" za horoskopijo netočna.
Rigveda — nebesna telesa v himnah nastopajo kot božanstva (Sūrya, Uṣas), ne kot napovedovalni znaki.
Sanatana — pañcāṅga-koledar je eden redkih dejansko vseindijskih členov hindujske prakse in torej pomemben za vprašanje, kaj sploh povezuje "hinduizem" v celoto.
Ayurveda (sklop B) — sestrska tradicija: obe sta upaveda-oziroma-vedāṅga-področji z besedilnim kanonom, obe delujeta z ravnovesjem in časom, obe imata danes odprto vprašanje razmerja do znanosti. V praksi se pogosto uporabljata skupaj (muhūrta za jemanje zdravil, planetni vzroki bolezni v Bṛhat-saṃhiti).
Tantra (sklop B) — yantre, mantre in obredni popravki (upāya) so v tantrični praksi in astrologiji isto orodje; izbira trenutka (muhūrta) je za tantrični obred nujna.
Samkhya — sāṃkhyovski nauk o guṇah in o vzročnosti daje astrologiji filozofsko podlago (planeti kot nosilci sattve, rajasa, tamasa).
Yoga — karman in saṃskāre kot razlaga, zakaj naj bi bil horoskop zapis in ne vzrok.
Jainadharma (sklop B) — džainska besedila imajo lastno astronomsko-kozmološko izročilo (Sūryaprajñapti, Candraprajñapti), starejše od helenističnega prevzema in neodvisno od njega — koristna primerjava.
SikhDharma (sklop B) — protiprimer: Guru Granth Sahib astrologijo, ugodne dneve in obredne popravke izrecno zavrača kot praznoverje; sikhski koledar Nānakšahi (1999) je bil zasnovan prav zato, da se osamosvoji od pañcāṅge.
Viri in stopnja zanesljivosti
Primarna besedila:
Vedāṅga-jyotiṣa (Lagadha); nakṣatra-seznami v Atharvavedi 19.7 in Taittirīya-saṃhiti 4.4.10.
Yavanajātaka (Sphujidhvaja) — z opozorilom o sporni dataciji.
Āryabhaṭa, Āryabhaṭīya (499); Varāhamihira, Bṛhat-saṃhitā, Bṛhaj-jātaka, Laghu-jātaka, Pañcasiddhāntikā; Bhaṭṭotpala, komentarji (10. st.).
Brahmagupta, Brāhmasphuṭasiddhānta (628); Bhāskara II., Siddhāntaśiromaṇi (1150).
Bṛhat-parāśara-horā-śāstra; Sārāvalī (Kalyāṇavarman); Jātaka-pārijāta; Phaladīpikā; Jaimini-sūtre; Muhūrta-cintāmaṇi.
Keralska šola: Mādhava, Tantrasaṅgraha (Nīlakaṇṭha Somayāji, 1501), Yuktibhāṣā.
Sekundarna literatura:
Pingree, D. (1981). Jyotiḥśāstra: Astral and Mathematical Literature. Otto Harrassowitz. — standardni pregled celotnega korpusa.
Pingree, D. (1978). The Yavanajātaka of Sphujidhvaja. Harvard Oriental Series. — prelomna izdaja, katere datacija je bila pozneje ovržena.
Mak, B. M. (2013). "The Date and Nature of Sphujidhvaja's Yavanajātaka Reconsidered." History of Science in South Asia 1. — popravek Pingreeja.
Plofker, K. (2009). Mathematics in India. Princeton University Press. — najboljši sodoben pregled indijske matematične astronomije.
Sen, S. N. & Shukla, K. S. (ur., 1985). History of Astronomy in India. INSA.
Yano, M. — dela o prenosu grške astralne vede v Indijo.
Burgess, E. (prev., 1860). Sūrya-siddhānta.
Guenzi, C. (2013). Le discours du destin: la pratique de l'astrologie à Bénarès. CNRS Éditions. — etnografija dejanske prakse, ne besedil.
Perinbanayagam, R. S. (1982). The Karmic Theater. — astrologija in odločanje na Šrilanki.
Carlson, S. (1985). "A double-blind test of astrology." Nature 318: 419–425.
Dean, G. & Kelly, I. W. (2003). "Is Astrology Relevant to Consciousness and Psi?" Journal of Consciousness Studies 10.
P. M. Bhargava & Ors. v. University Grants Commission & Anr., Vrhovno sodišče Indije, 5. maj 2004.
Nanda, M. (2003). Prophets Facing Backward. Rutgers University Press. — kritika povezovanja znanosti in verskega nacionalizma; izrazito zavzeto stališče, navesti kot tako.
Stopnja zanesljivosti:
Visoka: nakṣatre kot domača in predgrška plast; Vedāṅga-jyotiṣa kot koledarsko besedilo brez horoskopije; grški izvor zodiaka, hiš in aspektov, dokazan z izposojenkami; Āryabhaṭova pravilna razlaga mrkov (499) in visoka raven indijske matematične astronomije; Varāhamihira in njegov korpus; indijski vpliv na arabsko astronomijo prek Sindhinda; keralske neskončne vrste; sestava pañcāṅge in njena koledarska vloga; Lāhirī-ayanāṃśa kot uradna vrednost (1955); tehnične razlike do zahodne astrologije (siderični zodiak, daśā, varga, luninova vozla); potek in izid spora 2001–2004 ter vsebina sodbe; negativni izid nadzorovanih preizkusov astroloških napovedi.
Srednja: natančna datacija Vedāṅga-jyotiṣe (opazovanja v njej so starejša od besedila); obseg mezopotamskega vpliva pred grškim; datacija Bṛhat-parāśara-horā-śāstre (verjetno pozna kompilacija, čeprav se tradicionalno pripisuje davnini); kdaj se ustali Viṃśottarī-daśā; obseg dejanskega vpliva kuṇḍalī-milāne na sklepanje porok (raziskave so redke).
Nizka / sporno: datacija Yavanajātake (Pingreejevi letnici 149/150 in 269/270 sta ovrženi, nadomestne pa niso trdne); ali so nakṣatre same delno izposojene iz kitajskega ali mezopotamskega gradiva (razpravljano, nedokazano); kolikšen delež indijskega prebivalstva se dejansko ravna po astroloških nasvetih (ocene se močno razlikujejo).
Izrecno zavrnjeno: horoskopska astrologija kot vedska ali 5000 let stara; zodiak kot izvirno indijski; trditev, da je Vrhovno sodišče Indije razsodilo, da je astrologija znanost; trditev, da so nadzorovani preizkusi astrologijo potrdili; enačenje zahodne in indijske astrologije; trditev, da indijska tradicija ni poznala pravilne razlage mrkov.
Status
Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-01.
