Izvirno ime: ئێزیدی / Êzîdî (kurdsko, kurmandži) — samopoimenovanje skupnosti; množina Êzîdî, izročilna domovina Êzîdxan. Arabsko اليزيدية (al-jazīdīja). Izvor imena je sporen: skupnost in del vede ga izpeljujeta iz srednjeperzijskega yazad / avestijskega yazata ("božansko bitje, vredno čaščenja"), kar se ujema z iranskim ozadjem izročila; ljudska razlaga ga povezuje z ez dam ("sam sem ustvarjen"); polemična razlaga ga izpeljuje iz omajadskega kalifa Jazida I., kar je bilo v zgodovini uporabljeno za obtoževanje skupnosti in kar skupnost sama zavrača. Slovensko: jezidi / jezidke, jezidstvo, jezidski. Zapisi Êzîdî, Ezidi, Yezidi in Yazidi označujejo isto skupnost; modul uporablja ustaljeno slovensko obliko, samopoimenovanje pa navaja kot merodajno. Oznaka "častilci hudiča" ni ime in ni opis — je obtožba. Modul jo obravnava kot tako.
Predstavitev
Jezidstvo je samostojna, enoboška, rojstno zaprta religija kurdsko govoreče skupnosti severne Mezopotamije, z ustnim svetim izročilom, s tristopenjsko rodovno ureditvijo in z verovanjem v prehajanje duš.
Ni veja islama, ni krščanska ločina, ni zoroastrska in ni "starodavni mezopotamski ostanek" v preprostem pomenu — čeprav so v njej prvine, ki na vse to spominjajo.
| Značilnost | Kaj to pomeni v praksi |
|---|---|
| En Bog, ki je svet izročil sedmerici | Xwedê (Bog) je ustvaril svet in ga izročil v upravljanje sedmim svetim bitjem (heft sur), ki jih je izžarel iz lastne svetlobe. Bog je po ustvarjenju oddaljen in ne posega neposredno; z ljudmi opravka imajo sedmeri. Prvi med njimi je Tawûsî Melek, Pavji angel. |
| Zlo ni samostojno počelo | V jezidski kozmologiji ni protiboga, ni večnega pekla in ni hudiča kot vladarja zla. Zlo je človekova stvar in posledica njegovih dejanj. To je natanko nasprotje tistega, česar je skupnost obtožena. |
| Vera se podeduje, ne sprejme | Spreobrnjenje ni mogoče — ne v jezidstvo ne iz njega. Jezid je, kdor se rodi dvema jezidskima staršema. Poroka zunaj skupnosti pomeni izgubo pripadnosti. Skupnost je zato majhna, zaprta in demografsko ranljiva. |
| Tri rodovne skupine | Mirîd (laiki, velika večina), Şêx (šejhi) in Pîr — tri dedne, med seboj neporočljive skupine z različnimi obrednimi nalogami. Poroka je dovoljena le znotraj svoje skupine in znotraj njenih rodov. To ni družbeni razred, ampak obredna ureditev. |
| Sveto izročilo je ustno | Osrednja besedila so qewl — himne v kurmandži kurdščini, ki jih prenašajo qewwali, poklicni recitatorji iz Bašike in Bahzanija, ob spremljavi bobna in piščali. Zapisovanje je bilo dolgo prepovedano; sistematično zbiranje se je začelo šele v 20. stoletju. |
| Duša se preoblači | Kiras guhorîn — "menjava obleke": duša ob smrti prehaja v novo telo. Pekla v krščanskem ali islamskem pomenu ni; očiščevanje poteka skozi zaporedje življenj. |
| Svetišče je eno | Lališ (Lalish) v dolini severno od Mosula — grob šejha Adija, Beli izvir (Kaniya Spî), Zemzem in stožčaste strehe; edino središčno svetišče in cilj vsakega jezida vsaj enkrat v življenju. |
| Molitev je obrnjena k soncu | Molitev ob zori, opoldne in ob sončnem zahodu, obrnjena k soncu; poljubljanje praga svetišča; sonce je razumljeno kot znamenje božje svetlobe, ne kot božanstvo. |
Razširjene napačne predstave
| Predstava | Dejansko stanje |
|---|---|
| "Jezidi častijo hudiča." | Izrecno, dokončno in nedvoumno zavrnjeno. To ni razlagalno razhajanje, ampak napačna trditev, ki je zahtevala življenja. Obrazložitev je v celoti podana v naslednjem razdelku, ker si je ta obtožba zaradi svojih posledic zasluži lasten prostor. |
| "Melek Tavus je isto kot Iblis ali Satan." | Zavrnjeno. Podobnost obstaja v enem samem motivu — zavrnitvi poklona Adamu — in nikjer drugje. V islamu je to Iblisov greh napuha, ki ga pahne v zavrženost (glej Islam); v jezidstvu je to preizkušnja zvestobe, ki jo Pavji angel prestane, ker se je pokoril prvi in višji božji zapovedi, da se ne klanja nikomur razen Bogu. Ni padca. Ni kazni. Ni izgnanstva. Ni sovraštva do človeka. Ni vladanja peklu — pekla ni. Izročilo nasprotno pripoveduje, da je Pavji angel jokal sedem tisoč let in s solzami napolnil sedem vrčev, s katerimi je bil pogašen ogenj pekla. Bitji sta si torej nasprotni, ne sorodni. |
| "Jezidi ne izgovarjajo besede 'šejtan', ker skrivajo, koga častijo." | Napačen sklep iz pravilnega opažanja. Res je, da se skupnost izogiba izgovorjavi te besede in glasovno bližnjih besed — prav zato, ker zavrača povezavo, ki jim jo pripisujejo. Izogibanje je torej znamenje zavrnitve, ne prikrivanja. Da je bilo razumljeno ravno narobe, je eden najbolj tragičnih obratov v zgodovini verskih nesporazumov. |
| "Jezidstvo je islamska sekta." | Zavrnjeno. Zgodovinski začetek je res povezan s sufijskim redom šejha Adija ibn Musafirja (glej Sufizem), a se je izročilo v 13.–14. stoletju razvilo v samostojno religijo z lastno kozmologijo, obredom in svetim izročilom. Jezidi ne izpovedujejo šahade, nimajo Korana, ne molijo v mošeji in ne priznavajo islamskega prava. |
| "Jezidstvo je nespremenjen ostanek starodavne mezopotamske ali zoroastrske religije." | Poenostavljeno. Veda ugotavlja iransko predislamsko ozadje (Kreyenbroek) — zlasti v kozmologiji, v pomenu svetlobe in v prehajanju duš — a jezidstvo ni zoroastrizem in ni preživeli asirski kult. Trditve o neposredni zvezi z Ištar, Tamuzom ali Mitro so domneve, ne ugotovitve. Sodobne politične rabe teh trditev (na primer zaradi izenačenja z zoroastrizmom v določenih državnih ureditvah) modul navaja, ne pa podpira. |
| "Jezidi imajo dve sveti knjigi — Mishefa Reş in Kiteba Cilwe." | Netočno in za razumevanje pomembno. Arabska rokopisa, ki sta v Evropi konec 19. in v začetku 20. stoletja krožila kot "Črna knjiga" in "Knjiga razodetja", sta po prevladujoči znanstveni oceni ponaredka oziroma poznejši sestavi, ki sta ju za tuje kupce izdelala nejezidska posrednika. Vsebujeta lahko odseve pristnega ustnega izročila, kot celota pa nista sveto besedilo skupnosti. Pravo sveto izročilo so qewli in druge ustne oblike. To napako ponavlja velik del starejše in poljudne literature — vključno z delom, ki je nosilo naslov Devil Worship (Isya Joseph, 1919) in je obtožbo utrdilo. |
| "Jezidi so Kurdi" / "jezidi niso Kurdi". | Odprto in politično občutljivo. Jeziki so kurdski (kurmandži), izročilo je zakoreninjeno v kurdskem prostoru; hkrati se del skupnosti opredeljuje kot samostojna etnično-verska skupina, ne kot verska manjšina znotraj kurdstva — zlasti po letu 2014, ko je bila izkušnja zaščite in zapustitve različna. Modul stališča ne zavzema in navaja obe opredelitvi kot legitimni znotraj skupnosti. |
| "Jezidi ne jedo solate zaradi praznoverja." | Prehranske in navadne prepovedi obstajajo (najbolj znana je izogibanje določeni vrsti listnate solate, ponekod tudi modri barvi), razlage zanje pa se med kraji razlikujejo in jih veda ne more zvesti na eno. Navesti jih je pošteno; posmehovati se jim ni. Vsaka religija ima obredne prepovedi, katerih razlaga se je izgubila. |
| "Preživele ženske jezidska skupnost zavrača." | Zavrnjeno v tej obliki. Leta 2014 je vrhovni duhovni svet z Baba Šejhom na čelu razglasil, da preživele ugrabljene ženske ostajajo jezidke, da naj bodo sprejete nazaj in ponovno obredno posvečene v Lališu. Za religijo, ki načelno ne pozna ponovnega vstopa, je bila to izjemna in daljnosežna odločitev. Ostaja pa boleče nerazrešeno vprašanje otrok, rojenih iz posilstev, ki jih skupnostna ureditev ne sprejema — kar številne matere postavlja pred nemogočo izbiro. Modul to navaja kot dejstvo in kot odprto rano, ne kot obtožbo skupnosti. |
"Častilci hudiča": kako je nastala obtožba in zakaj je napačna
Ta razdelek obstaja, ker je enačenje Melek Tavusa s Satanom zgodovinsko dokumentiran vzrok množičnega nasilja nad živimi ljudmi.
Kako nastane. V Koranu (7,11–13; 18,50) Bog ukaže angelom, naj se poklonijo Adamu; Iblis odkloni iz napuha in je zato zavržen. V jezidskem izročilu Bog ukaže sedmerici, naj se pokloni Adamu — in Pavji angel odkloni, ker se je Bog prej sam zavezal, da ne bo nihče čaščen razen njega. V jezidskem branju je to zvestoba, ne upor, in je bila preizkušnja, ki jo Pavji angel edini prestane. Bog ga zato postavi za prvega med sedmerimi in za posrednika med seboj in svetom.
Zunanji opazovalec, ki pozna le prvo pripoved, sliši v drugi isto zgodbo. Ni ista.
| Vprašanje | Iblis / Satan | Melek Tavus |
|---|---|---|
| Zakaj ne poklekne? | iz napuha, ker se ima za boljšega od Adama | iz zvestobe prvi božji zapovedi |
| Kaj sledi? | prekletstvo, izgon, zavrženost | povišanje v prvega med sedmerimi |
| Odnos do Boga | nasprotovanje | popolna pokorščina |
| Odnos do ljudi | zapeljevanje | skrb, posredovanje, upravljanje sveta |
| Vlada peklu? | v ljudskem izročilu da | pekla v jezidstvu ni; izročilo pravi, da ga je s solzami pogasil |
| Konec zgodbe | večno zavrženje | sprava in odpuščanje sta možna za vse |
Kaj to ni. Ni "jezidsko drugačno razumevanje hudiča". Ni "spravljanje s hudičem". Ni "častijo padlega angela, a mislijo, da je dober". Melek Tavus v jezidski kozmologiji ni tisto bitje. Njegovo mesto v sistemu ustreza mestu najvišjega božjega odposlanca in upravitelja stvarstva — funkcijsko bliže nadangelu kot čemur koli drugemu.
Zakaj je to pomembno. Obtožba o čaščenju hudiča je bila pravna in verska podlaga za razglasitev jezidov za nevernike, ki jim ni pripadal status zaščitene skupnosti — in s tem za pobijanje, zasužnjevanje in prisilno spreobračanje. Skupnost sama šteje 72 ali 74 iztrebljevalnih pohodov (ferman) v svoji zgodovini. Daeš je leta 2014 uporabil natanko to obrazložitev, izrecno zapisano v svojem gradivu: jezidi niso "ljudje knjige", zato zanje ne veljajo omejitve, ki jih islamsko pravo postavlja za druge.
Modul zato ne obravnava te obtožbe kot zanimivosti ali kot "zunanjega poimenovanja". Obravnava jo kot klevetanje s smrtnimi posledicami — in jo zavrača.
Izvor in časovno obdobje
(a) Izročilna pripoved. Jezidsko izročilo se ima za najstarejšo vero na svetu, izhajajočo neposredno od stvarjenja in od Adama; jezidi so po tem izročilu potomci Adama samega, brez Eve, kar utemeljuje njihovo ločenost od vseh drugih ljudstev. Šejh Adi in poznejši sveti možje niso ustanovitelji, ampak pojavitve svetih bitij v času.
(b) Zgodovinsko-kritična rekonstrukcija. Veda razlikuje dve plasti:
Predislamsko iransko ozadje. Kozmologija sedmerice, pomen svetlobe in sonca, prehajanje duš, obredna čistost in dvojnost obreda kažejo na staroiranske verske plasti, ki so v gorskem, kurdsko govorečem prostoru preživele islamizacijo. To je Kreyenbroekova osrednja teza in je v vedi splošno sprejeta kot okvir, ne pa kot dokazana neprekinjena linija.
Sufijska plast 12. stoletja. Šejh Adī ibn Musāfir (ok. 1075–1162), sufi arabskega rodu iz doline Bekaa, učenec bagdadskega kroga, se je okoli leta 1111 naselil v dolini Lališ in tam ustanovil red 'adawīja. Njegov ugled je pritegnil okoliško kurdsko prebivalstvo. Po njegovi smrti se je red v teh gorah preoblikoval v nekaj drugega: iransko versko izročilo je sufijsko obliko in besednjak prevzelo vase, ne pa sufijske vsebine. Do 14. stoletja je skupnost razpoznavno ločena od islama.
| Čas | Kaj se zgodi |
|---|---|
| pred 7. stol. | Staroiranske verske plasti v gorskem prostoru med Zagrosom in severno Mezopotamijo; sobivanje z judovstvom, vzhodnim krščanstvom in mezopotamskimi izročili. Neposredna kontinuiteta ni dokazljiva, okvir je pa splošno sprejet. |
| ok. 1111–1162 | Šejh Adi ibn Musafir v Lališu; red 'adawīja. Njegov grob je še danes osrednje jezidsko svetišče. |
| 13.–14. stol. | Šejh Hasan (Şêxûbekir/Hesen) in oblikovanje tristopenjske rodovne ureditve ter obrednega sistema. Izročilo se loči od islama; sledijo prve obsodbe s strani muslimanskih pravnikov in prvi spopadi. |
| 15.–18. stol. | Jezidski voditelji občasno pomembni v kurdskih emiratih; hkrati osmanski in krajevni pohodi. Skupnost se umika v Sindžar in Šejhan kot zatočiščni pokrajini. |
| 1832 | Poboj, ki ga je izvedel Bedr Han Beg iz Botana — eden najhujših v izročilnem štetju fermanov; podobni pohodi Mira Mohameda iz Sorana. |
| 19. stol. | Osmanski poskusi prisilnega naborništva in spreobračanja; jezidsko izseljevanje v Rusko cesarstvo — od tod današnji skupnosti v Armeniji in Gruziji. Evropski popotniki in misijonarji ustvarijo predstavo o "častilcih hudiča"; nastaneta ponarejena "sveti knjigi". |
| 1918–1932 | Britanski mandat v Iraku; Nelida Fuccaro je pokazala, kako je novoveška država jezidsko istovetnost sooblikovala z evidentiranjem, mejami in zastopstvom. |
| 1970-ta | Baasistična arabizacija: prisilno preseljevanje sindžarskih vasi v zbirna naselja (mudžamma'āt), popisovanje jezidov kot Arabcev, uničevanje kmetijskega zaledja. Posledice tega preseljevanja so leta 2014 neposredno povečale ranljivost skupnosti — ljudje so živeli v ravninskih naseljih brez zavetja. |
| 2007 | 14. avgusta 2007 usklajeni bombni napadi na jezidski naselji Kahtanija in Džazira (Sindžar); ocene števila ubitih se gibljejo okoli 500, kar je uvrščeno med najsmrtonosnejše teroristične napade sploh. Isto leto poboj 23 jezidskih delavcev v avtobusu pri Mosulu. |
| 3. avgust 2014 | Napad Daeša na Sindžar. Začetek genocida. Obravnavan v posebnem razdelku spodaj. |
| 2016–2023 | Mednarodna prepoznava genocida: Preiskovalna komisija OZN (2016), Evropski parlament (2016), več državnih parlamentov (med njimi ZDA, Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija, Armenija, Nizozemska, Belgija, Portugalska, Nemčija januarja 2023). Prva obsodba za genocid nad jezidi na svetu: Frankfurt, 30. novembra 2021 (zadeva Taha al-Džumajli). Nadia Murad prejme Nobelovo nagrado za mir 2018. Irak leta 2021 sprejme zakon o preživelih jezidkah (Yazidi Female Survivors Law) o odškodninah in podpori. |
| 2020–danes | Sindžarski sporazum (2020) med Bagdadom in Erbilom o upravi in varnosti ostaja v pretežni meri neizveden; več kot 200.000 ljudi je še vedno razseljenih, tisoči pogrešani, izkopavanja množičnih grobišč potekajo. Vračanje je počasno, obnova pomanjkljiva, prihodnost skupnosti v Iraku negotova. |
Geografsko območje
Irak — izročilna domovina. Šejhan (Ba'adre, Ajn Sifni) in Lališ; Sindžar (Şingal) z gorovjem in okoliškimi vasmi (Kočo, Solag, Kahtanija, Tel Azer); Bašika in Bahzani pri Mosulu — domača kraja qewwalov. Predvojno število v Iraku je bilo ocenjeno na okoli 500.000; danes je bistveno nižje in negotovo, ker je velik del razseljen ali izseljen.
Nemčija — največja skupnost zunaj Iraka, po ocenah več kot 200.000 ljudi, večinoma potomci izseljencev iz Turčije od sedemdesetih let ter begunci po letu 2014. Nemško izseljenstvo je danes ključno za ohranjanje in dokumentiranje izročila — in hkrati okolje, v katerem se skupnost sooča z vprašanji, ki jih v Iraku ni bilo (šolanje, mešane poroke, ureditev obreda brez svetišča).
Armenija — okoli 30.000–35.000, največja verska in narodna manjšina v državi; jezidski tempelj Kaba Merza Din pri Aknalihu (2019) velja za največjo jezidsko bogoslužno stavbo na svetu zunaj Lališa. Manjše skupnosti v Gruziji in Rusiji.
Sirija — Afrin in Džazira; skupnost je bila majhna že prej, po letu 2011 pa se je še skrčila.
Turčija — jezidov je ostalo le nekaj sto; skupnost je bila v 20. stoletju s pritiskom in izseljevanjem tako rekoč izbrisana. Posamezne vasi v provinci Batman in Mardin.
Izseljenstvo drugod — Švedska, Nizozemska, Belgija, Francija, Avstralija, Kanada, Združene države.
Sveti kraji. Lališ — grob šejha Adija, Beli izvir (Kaniya Spî) za obredno posvetitev, izvir Zemzem, značilne rebraste stožčaste strehe, prag, ki se ne prestopi, ampak poljubi. Poleg tega mavzoleji svetih mož po vaseh (mezar) in Sindžarska gora kot zatočišče in kraj spomina.
Slovenija — zgodovinsko naseljene skupnosti ni; navzočnost je posamična in povezana z novejšim begunstvom v Evropi.
Bog, sveta bitja in duhovni red
| Bitje / vloga | Pomen |
|---|---|
| Xwedê | Bog, en, ustvarjalec, brez podobe. Po stvarjenju je svet izročil sedmerim in vanj ne posega neposredno. Ne prejema daritev in ne kaznuje. |
| Heft sur | Sedem svetih bitij, izžarjenih iz božje svetlobe; niso ustvarjena iz nič in niso ločena od božjega bistva. Vsakemu pripada dan v tednu in določena naloga v vodenju sveta. |
| Tawûsî Melek | Pavji angel — prvi med sedmerimi, posrednik med Bogom in svetom, upravitelj stvarstva. Njegova podoba je pav. Ni satan, ni padel, ni kaznovan, ne vlada peklu. Glej razdelek zgoraj. |
| Şêx Adî | Šejh Adi ibn Musafir — zgodovinska oseba, v izročilu pojavitev enega od svetih bitij; njegov grob v Lališu je središče. |
| Şêx Şems | "Šejh Sonce" — povezan s soncem in svetlobo; njegovo svetišče v Lališu je eno najpomembnejših. Iz njega izhaja solarna usmerjenost molitve. |
| Şêx Hesen | Šejh Hasan — oblikovalec obrednega in rodovnega reda; njemu pripisano besedilo je v izročilu osrednje. |
| Štirje skrivnostni | Sicadîn, Nasirdîn, Şêxisin in Fexredîn — sveta bitja, ki nastopajo v himnah in ki jim pripada obredna vloga. |
| Mîr | Dedni knez iz rodbine Čol, s sedežem v Ba'adreju — posvetni in zastopniški voditelj skupnosti. |
| Baba Şêx | Vrhovni duhovni voditelj, s sedežem v Lališu. Skupaj s svetom sprejema obvezujoče odločitve — kot je bila razglasitev leta 2014 o sprejemu preživelih. |
| Baba Çawûş | Varuh svetišča v Lališu; živi v celibatu in skrbi za obredno red. |
| Qewwal | Recitatorji svetih himn iz Bašike in Bahzanija; nosilci ustnega izročila, spremljevalci sandžakov na obhodih. Brez njih izročilo ne bi bilo ohranjeno. |
| Pîr in Şêx | Dva duhovniška rodova; vsak mirîd ima svojega dednega šejha in svojega pira, ki mu opravljata obrede ob rojstvu, poroki in smrti. |
| Birayê axiretê | "Brat/sestra onstranstva" — vsak jezid ima poleg svojih duhovnih vodnikov še to obredno vez, ki ga spremlja tudi po smrti. Vzporednice tej ustanovi drugod ni. |
Miti in kozmologija
Stvarjenje iz bisera. Bog ustvari iz svojega bistva biser, ki nato razpade in iz njega nastane svet; iz svoje svetlobe izžari sedmerico in ji izroči upravo. Različice pripovedi se med kraji razlikujejo, kar je pri ustnem izročilu pričakovano in ni znamenje nepristnosti.
Preizkušnja poklona. Opisana zgoraj. Osrednji mit jezidstva in hkrati mit, ki je bil skupnosti najbolj usoden.
Sedem tisoč let solz. Pavji angel objokuje človeško trpljenje; s solzami napolni sedem vrčev in z njimi pogasi ogenj pekla. Iz tega izhaja nauk, da večnega pekla ni in da je odpuščanje mogoče za vse.
Adam brez Eve. Izročilo o izvoru jezidov iz Adama samega, brez Eve, utemeljuje ločenost skupnosti in prepoved poroke navzven. Pripoved je izročilna in ni razumljena kot rodoslovna trditev v sodobnem pomenu.
Menjava obleke. Kiras guhorîn — duša se ob smrti "preobleče" v novo telo. Napredovanje poteka skozi življenja; končni cilj ni izstop iz kroga, ampak očiščenje. Vzporednica z indijskimi nauki je oblikovna in ne izpeljana (glej HindujskeTradicije).
Vesolje kot razporeditev svetlobe. Sonce, ogenj in luč so znamenja božje navzočnosti; zato molitev proti soncu, spoštovanje ognja, prepoved pljuvanja na ogenj in v vodo. To ni čaščenje naravnih sil, ampak obredni odnos do njihovih pomenov — razlikovanje, ki ga zunanji opazovalci pogosto zgrešijo.
Obredna čistost. Prepovedi glede hrane, barv in besed vzdržujejo mejo med svetim in vsakdanjim. Razlage več prepovedi so se izgubile; skupnost jih ohranja kot izročilo, ne kot razlagalni sistem.
Obredi in prazniki
| Obred / praznik | Opis |
|---|---|
| Mor kirin | Obredna posvetitev otroka z vodo Belega izvira v Lališu — dejanje, ki potrjuje pripadnost. Prav ta obred je bil leta 2014 uporabljen tudi za ponovni sprejem preživelih žensk. |
| Çarşema Sor | "Rdeča sreda" — jezidsko novo leto, prva sreda aprila po vzhodnem (julijanskem) štetju. Praznuje prihod Pavjega angela na zemljo in njeno oživitev. Barvajo se jajca (rdeča kot znamenje življenja), krasijo se hiše z anemonami, obiskujejo se grobovi. Delo je ta dan prepovedano. |
| Cejna Cemaiyê | "Praznik zbora" — največji letni praznik, sedem dni v Lališu (oktobra po vzhodnem štetju). Romanje, obhod svetišč, obredni ples sema, žrtvovanje in skupno kuhanje, obredno umivanje. Osrednji dogodek skupnostnega leta. |
| Tawûsgeran | Obhod sandžakov — bronastih pavjih podob, ki jih qewwali nosijo od vasi do vasi ob petju himn in pobiranju darov. Sandžakov je bilo izročilno sedem; ohranjenih je manj. V zadnjem stoletju je obhod zaradi razmer večkrat prekinjen. |
| Rojiyên Êzî | Trodnevni post v decembru, ki mu sledi praznik Êzî; opravljajo ga zlasti pobožnejši člani skupnosti. |
| Molitev | Trikrat dnevno, obrnjeno k soncu (zora, opoldne, zahod); molitve so v kurmandži in se prenašajo ustno. Ni obveznega zbornega bogoslužja v pomenu petkove molitve ali maše. |
| Poroka | Znotraj skupnosti in znotraj svoje rodovne skupine. Poroka med mirîdom in šejhom ali pirom ni dovoljena. Kršitev pomeni izgubo pripadnosti — pravilo, ki je v izseljenstvu vir naraščajoče notranje razprave. |
| Smrt in pogreb | Pokop isti dan, obrnjen tako, da je obraz proti soncu; obredno spremstvo šejha, pira in "brata onstranstva". Žalovanje je javno in glasno, obletnice se obeležujejo. |
| Prepovedi | Izogibanje določenim jedem (najbolj znano listnati solati), v nekaterih krajih modri barvi, izgovorjavi besede šejtan in glasovno bližnjih besed; prepoved pljuvanja v ogenj in vodo; prepoved britja brkov pri nekaterih rodovih. Modul jih navaja kot obredne prepovedi in ne razlaga tistih, katerih razlaga v izročilu ni ohranjena. |
Simboli in ikonografija
Sandžak (sencaq) — bronasta podoba pava na stebričku; najsvetejši predmet skupnosti, nosilec obhoda. Pav ni božanstvo; je podoba Melek Tavusa.
Pav kot samostojno znamenje — danes najbolj razširjen jezidski simbol, tudi v izseljenstvu.
Sonce — v obredni usmeritvi, v okrasju in v sodobnem grbu skupnosti (sonce z enaindvajsetimi žarki, uveljavljeno v novejšem času).
Rebraste stožčaste strehe Lališa — najbolj prepoznavna arhitekturna oblika jezidstva; ponovljene tudi na mavzolejih po vaseh in v novejših stavbah v izseljenstvu.
Barvne vrvice in vozli v svetišču — obljube in prošnje, ki se zavežejo in nato razvežejo za naslednjega prosilca.
Prag, ki se ne prestopi, ampak poljubi; bosi hodijo po svetem območju Lališa.
Kar je treba razlikovati. Pav v jezidstvu nima nobene zveze z okultnimi ali novodobnimi rabami pavje podobe, s "pavjim prestolom" perzijskih vladarjev, ne s katero koli razlago, ki bi ga povezovala s Satanom. Takšna povezovanja so v obtoku in so napačna.
Genocid leta 2014: dejstva
Modul ta razdelek navaja zaradi dokumentarne dolžnosti. Podatki so povzeti po ugotovitvah OZN in po recenzirani raziskavi; niso ilustracija in niso pripoved.
3. avgusta 2014 je Daeš (ISIS) napadel okrožje Sindžar v severnem Iraku. Kurdske obrambne enote so se umaknile; prebivalstvo je ostalo brez zaščite.
Recenzirana raziskava (Cetorelli in sod., PLOS Medicine, 2017), opravljena na vzorcu gospodinjstev, ocenjuje, da je bilo v prvih dneh ubitih ali umrlih približno 3.100 ljudi — približno polovica usmrčenih, polovica umrlih med begom v gorovje zaradi žeje, lakote in izčrpanosti — in ugrabljenih približno 6.800.
Moški in dečki nad določeno starostjo so bili ločeni in usmrčeni; ženske in dekleta so bili sistematično zasužnjeni, prodajani in posiljevani; otroci so bili odvzeti, preimenovani in prisilno usposabljani. Daeš je zasužnjevanje javno utemeljeval z verskim razlogom — z opredelitvijo jezidov za "častilce hudiča", ki jim ne pripada zaščita. Prav ta obrazložitev je neposredna posledica klevete, obravnavane zgoraj.
15. avgusta 2014 je bila v vasi Kočo pobita velika večina moškega prebivalstva, ženske in otroci pa odpeljani. Kočo je postala osrednji kraj spomina.
Na tisoče ljudi je bilo več dni obleganih na Sindžarski gori brez vode in hrane.
V Sindžarju je bilo doslej odkritih več kot 80 množičnih grobišč; izkopavanja in prepoznavanje potekajo počasi in so pogosto prekinjena. Prvi svečani pokopi identificiranih žrtev iz Kočoja so potekali leta 2021.
Preiskovalna komisija OZN je 16. junija 2016 v poročilu They Came to Destroy: ISIS Crimes Against the Yazidis ugotovila, da gre za genocid — po namenu, ravnanju in obsegu. Preiskovalna skupina UNITAD je to leta 2021 potrdila z zbranimi dokazi.
Genocid so priznali Evropski parlament, Svet Evrope in parlamenti več držav, med njimi Nemčija (januar 2023), Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija, Nizozemska, Belgija, Portugalska, Armenija in Združene države.
Prva sodna obsodba za genocid nad jezidi na svetu je bila izrečena 30. novembra 2021 na višjem deželnem sodišču v Frankfurtu; sodišče je obsodilo iraškega člana Daeša za genocid in hudodelstva zoper človečnost. Sojenja po načelu univerzalne pristojnosti so potekala tudi v Münchnu in drugod.
Nadia Murad, preživela iz Kočoja, je skupaj z Denisom Mukwegejem leta 2018 prejela Nobelovo nagrado za mir; njeno pričevanje in delo sta bistveno prispevala k mednarodni prepoznavi.
Stanje danes. Več tisoč ugrabljenih je še vedno pogrešanih; več kot 200.000 ljudi ostaja razseljenih, večinoma v taboriščih v iraškem Kurdistanu; Sindžar je le delno obnovljen, varnostna ureditev po sporazumu iz leta 2020 pa v pretežni meri neizvedena. Iraški zakon o preživelih jezidkah (2021) predvideva odškodnine in podporo, njegovo izvajanje pa je počasno. Znaten del skupnosti se je izselil in se ne namerava vrniti — kar je za rojstno zaprto religijo z enim samim svetiščem vprašanje obstoja.
Zgodovinski vplivi in razcepi
Razcepov v pomenu ločenih veroizpovedi jezidstvo ne pozna. Zaprtost in ustno izročilo sta ohranila enotnost nauka; razlike so krajevne (Šejhan proti Sindžarju, Bašika in Bahzani kot posebno okolje qewwalov) in rodovne.
Sodobne notranje razprave so resnične in odprte: položaj izseljenstva in obredno življenje brez Lališa; mešane poroke in vprašanje, ali je izguba pripadnosti vzdržna, ko skupnost izgublja ljudi; ponovni sprejem preživelih (razrešeno v njihovo korist) in položaj otrok, rojenih iz posilstev (nerazrešeno); razmerje do kurdske narodne istovetnosti. Modul jih navaja kot notranja vprašanja skupnosti in v njih ne zavzema stališča.
Kaj je jezidstvo prejelo. Sufijsko obliko in besednjak (šejh, pir, sema, qewl kot izraz) prek 'adawijskega reda — oblika, ne vsebina; iransko versko plast; mezopotamsko obredno okolje.
Kaj je jezidstvo dalo. Eno najbogatejših ustnih verskih pesništev na Bližnjem vzhodu, ohranjeno brez pisave skozi stoletja preganjanja; in — po letu 2014 — odločilen prispevek k mednarodnemu pravu o genocidu in spolnem nasilju kot orožju, prek pričevanj preživelih in sodnih postopkov, ki so iz njih izšli.
Ogrožanje danes. Skupnost je majhna, zaprta, brez lastne države, z enim samim svetiščem in z demografsko strukturo, ki ne dopušča izgub. To je isti strukturni položaj kot pri Mandejstvo in v drugačni obliki pri DruzijskaVera.
Primerjalne povezave
Sufizem — edina neposredna zgodovinska vez z islamom. Šejh Adi ibn Musafir je bil sufijski učitelj, njegov red 'adawīja pa sprva sufijski. Jezidstvo, kakršno je danes, ni sufijski red in ni islamska sekta; prevzeta je bila oblika (nazivi, obredni izrazi, ustroj učitelj–učenec), ne pa nauk. To razlikovanje je pogost vir napačnih sklepov v obe smeri.
Islam — razmerje je v veliki meri zgodovina obtoževanja in preganjanja, ne teološkega dialoga. Motiv poklona Adamu je skupen po obliki in nasproten po pomenu — glej razdelek o obtožbi. Velika večina muslimanske uleme je zločine Daeša obsodila kot verstveno neutemeljene (glej Islam); modul to navaja, ker sicer nastane napačen vtis, da je bilo hudodelstvo splošno muslimansko dejanje. Ni bilo.
Siizem — stiki obstajajo prek ezoteričnega okolja zahodnega Irana in Iraka (zlasti prek Ahl-e Ḥaqqa/Jarsanov, ki so jezidstvu naukovno in obredno najbližja skupnost). Jezidstvo pa ni šiitska sekta.
Mandejstvo — sosedska skupnost s primerljivim položajem, z nepovezanim naukom. Skupno: majhnost, zaprtost, rojstna pripadnost, dolga zgodovina preganjanja, razseljenost, en sam obredno nenadomestljiv prostor (za mandejce tekoča voda, za jezide Lališ), ogroženost obstoja. Naukovno pa sta izročili povsem različni: mandejstvo je gnostično in dualistično, jezidstvo ni. Modul ju povezuje kot manjšini, ki delita usodo, ne vere.
DruzijskaVera — enako razmerje: zaprta, rojstna, endogamna skupnost s prehajanjem duš in z zgodovino preganjanja. Izvor pa je popolnoma drugačen (ismailski šiizem proti iransko-sufijski plasti) in enačenje je napačno.
Zoroastrizem — skupno iransko versko ozadje je v vedi sprejeto kot okvir, ne kot izpeljava. Skupne so prvine (svetloba, ogenj, obredna čistost, kozmični red), ne pa dvojnost dveh nasprotujočih si počel, ki je za zoroastrizem osrednja in ki je jezidstvo ne pozna. Trditve, da so jezidi "pravi zoroastrci" ali obratno, so netočne in imajo praviloma politično ozadje.
Gnosticizem — vzporednica je šibka: jezidstvo nima nevednega ali zlega stvarnika, ne razvrednoti sveta in ne pozna odrešenja po védenju. Enačenje ni utemeljeno.
HindujskeTradicije, Dzainizem, Budizem — prehajanje duš je oblikovno podobno, vsebinsko pa ne: jezidski kiras guhorîn nima karmične mehanike v indijskem pomenu in ne cilja na izstop iz kroga. Zgodovinske povezave niso dokazane.
Judovstvo — vzporednica je strukturna in izkustvena: majhna, rodovno opredeljena skupnost z dolgo zgodovino preganjanja in z izkušnjo genocida v 20. stoletju. Vzporednica je legitimna kot izkušnja in ni verska sorodnost; modul je ne uporablja za izenačevanje dogodkov.
Krscanstvo, Pravoslavje — v severni Mezopotamiji so jezidi stoletja sobivali z vzhodnimi kristjani (Asirci, Kaldejci, Sirijci), ki so bili leta 2014 tarča istega nasilja. Skupna zgodovina in skupna ogroženost, ne skupni nauk.
Viri in stopnja zanesljivosti
Osrednja dela
Kreyenbroek, P. G. (1995). Yezidism: Its Background, Observances and Textual Tradition. — osrednje delo vede o jezidstvu; utemeljuje iransko ozadje in razčlenjuje razmerje do sufijske plasti.
Kreyenbroek, P. G., in Rashow, K. J. (2005). God and Sheikh Adi are Perfect: Sacred Poems and Religious Narratives from the Yezidi Tradition. — temeljna izdaja qewlov z izvirnikom in prevodom; delo v soavtorstvu s pripadnikom skupnosti.
Kreyenbroek, P. G. (2009). Yezidism in Europe: Different Generations Speak about Their Religion. — izseljenstvo in prenos izročila.
Allison, C. (2001). The Yezidi Oral Tradition in Iraqi Kurdistan. — osrednje delo o ustnem izročilu; njeno geslo v Oxford Research Encyclopedia of Religion je najboljše kratko izhodišče.
Omarkhali, Kh. The Yezidi Religious Textual Tradition — najpodrobnejša obravnava besedilnega izročila, prenosa in kanonizacije, avtorice iz same skupnosti.
Spät, E. The Yezidis; študije o mitu in ustnem izročilu — odlična etnografija.
Açıkyıldız, B. The Yezidis: The History of a Community, Culture and Religion — zgodovina, umetnost in arhitektura.
Fuccaro, N. (1999). The Other Kurds: Yazidis in Colonial Iraq. — osrednje delo o oblikovanju jezidske istovetnosti pod britanskim mandatom; pokaže, koliko je novoveška država manjšinsko istovetnost sooblikovala.
Guest, J. S. Survival Among the Kurds: A History of the Yezidis — pregledna zgodovina, dostopna.
Maisel, S. Yezidis in Syria — sirska skupnost.
Asatrian, G., in Arakelova, V. The Religion of the Peacock Angel — berljivo, a metodološko sporno; njuno branje jezidstva kot pretežno iranskega je v vedi predmet razprave.
Genocid 2014 — dokumentacija
Preiskovalna komisija OZN za Sirijo (16. 6. 2016). "They Came to Destroy": ISIS Crimes Against the Yazidis. — osrednji dokument o pravni opredelitvi genocida.
UNITAD (preiskovalna skupina OZN, ustanovljena z resolucijo Varnostnega sveta 2379 iz leta 2017) — zbrani dokazi in ugotovitve.
Cetorelli, V., in sod. (2017). "Mortality and kidnapping estimates for the Yazidi population in the area of Mount Sinjar, Iraq, in August 2014" (PLOS Medicine) — edina recenzirana ocena obsega, opravljena z gospodinjskim vzorčenjem.
Murad, N. (2017). The Last Girl — pričevanje preživele in Nobelove nagrajenke; primarni vir.
Yazda, Nadia's Initiative, Free Yezidi Foundation — dokumentacijske in podporne organizacije; primarni viri za stanje preživelih in za izkopavanja.
Sodba višjega deželnega sodišča v Frankfurtu (30. 11. 2021) — prva obsodba za genocid nad jezidi na svetu.
Kaj NI vir
"Mishefa Reş" in "Kiteba Cilwe" kot sveti knjigi — po prevladujoči znanstveni oceni ponaredka oziroma poznejši sestavi za zunanje kupce. Vsebujeta lahko odseve pristnega izročila; kot sveto besedilo skupnosti ne veljata.
Isya Joseph (1919), Devil Worship: The Sacred Books and Traditions of the Yezidis — zgodovinsko vpliven in vsebinsko škodljiv; navesti ga je treba kot predmet raziskave o nastanku klevete, ne kot vir o veri.
Vsa literatura, ki jezidstvo obravnava kot obliko satanizma, luciferijanstva ali "starodavnega kulta hudiča" — izrecno zavrnjeno, brez izjeme.
Ezoterična in novodobna literatura, ki Melek Tavusa povezuje z Luciferjem kot "nosilcem luči", z atlantidskimi ali izvenzemeljskimi nauki — brez podlage in dejavno škodljivo, ker klevete ponavlja v prijazni obliki.
Misijonsko in kolonialno poročevalsko gradivo 19. stoletja kot vir o nauku (uporabno le kot vir o pogledu opazovalcev).
Politično gradivo, ki jezidsko istovetnost razglaša za razrešeno v eno ali drugo smer (kurdska manjšina proti samostojnemu narodu) — vprašanje je znotraj skupnosti odprto.
Poročila o številu žrtev brez navedbe metode; modul uporablja recenzirano oceno in dokumente OZN.
Stopnja zanesljivosti
Visoka: da je Šejh Adi ibn Musafir zgodovinska oseba (ok. 1075–1162) in da je bil sufijski učitelj; da je Lališ osrednje svetišče in da je tam njegov grob; da je jezidstvo rojstno zaprto in ne sprejema spreobrnjencev; da obstaja tristopenjska rodovna ureditev (mirîd, şêx, pîr) s prepovedjo poroke med skupinami; da je sveto izročilo ustno in da so qewli njegova glavna oblika; da so Mishefa Reş in Kiteba Cilwe v obliki, v kateri sta krožili v Evropi, nepristni; da jezidstvo ne pozna satana kot protiboga in ne pozna večnega pekla; da je molitev usmerjena k soncu; da sta Çarşema Sor in Cejna Cemaiyê osrednja praznika; da je bilo 14. avgusta 2007 v Kahtaniji in Džaziri v napadu ubitih okoli 500 ljudi; da se je 3. avgusta 2014 začel napad Daeša na Sindžar; da je Preiskovalna komisija OZN leta 2016 ugotovila genocid; da je bila 30. novembra 2021 v Frankfurtu izrečena prva obsodba za genocid nad jezidi; da je Nadia Murad leta 2018 prejela Nobelovo nagrado za mir; da je vrhovno duhovno vodstvo leta 2014 razglasilo, da preživele ostajajo jezidke in naj bodo sprejete nazaj.
Srednja: število jezidov na svetu (ocene med 700.000 in enim milijonom; verskih popisov ni); natančno število žrtev in ugrabljenih leta 2014 (recenzirana ocena je 3.100 ubitih in 6.800 ugrabljenih, dejansko število je verjetno višje); koliko ljudi je še vedno pogrešanih; izvor imena Êzîdî (iranska izpeljava je najverjetnejša, dokončno pa ni izkazana); kdaj natanko se je jezidstvo izoblikovalo kot ločena religija (13.–14. stoletje je okvir, ne datum); starost posameznih qewlov in koliko je izročilo doživelo poznejših preoblikovanj; obseg dejanskih zvez z Ahl-e Ḥaqqom; razmerje števila jezidov v Iraku pred letom 2014 in danes.
Nizka / sporno: kolikšna je dejanska neprekinjenost s predislamskim iranskim izročilom (okvir je sprejet, veriga prenosa ni izkazana); ali je jezidsko izročilo o Adamu brez Eve staro ali poznejše; razmerje jezidske in kurdske istovetnosti — modul namenoma ne razsoja; razlage posameznih obrednih prepovedi, katerih pomen se je izgubil; v kolikšni meri so evropski zapisi 19. stoletja spremenili to, kar je skupnost sama pripovedovala o sebi; presoja o razmerjih odgovornosti za umik obrambnih sil iz Sindžarja avgusta 2014 — predmet notranjih in političnih sporov, ki niso razrešeni.
Izrecno zavrnjeno: da jezidi častijo hudiča — to je kleveta in dokumentiran vzrok nasilja; da je Melek Tavus isti kot Iblis, Satan ali Lucifer; da je jezidstvo satanizem, luciferijanstvo ali okultni kult; da so Mishefa Reş in Kiteba Cilwe pristni sveti knjigi; da je jezidstvo islamska sekta ali sufijski red; da je jezidstvo nespremenjen ostanek asirske ali babilonske religije; da je jezidstvo isto kot zoroastrizem, mandejstvo, druzijstvo ali alevitstvo; da so jezidi "poganski"; da genocid leta 2014 ni bil genocid ali da je bil pretiran; da jezidska skupnost preživelih žensk ni sprejela nazaj.
Status
Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-10.
