Preskoči na vsebino
AstraMentalicaKozmična šola svetlobe in zavesti
Prijava
← Nazaj v register
Kulturni svetovi

Džainizem

Raziskovalni modul Džainizem.

aktivenpolna vsebinajainadharma
Vizualni simbol modula Džainizem
Kulturni svetovi

Izvirno ime: Jaina Dharma (sanskrtsko जैन धर्म; jina = "zmagovalec" — kdor je premagal strasti in karman); tradicija se imenuje tudi Jina-śāsana, Arhat-dharma, Nirgrantha-dharma ("brez vezi")

01

Predstavitev

Džainizem je samostojna religija — ne hindujska sekta in ne veja budizma. To ni vprašanje občutljivosti, ampak ugotovitev, ki jo stroka zagovarja od 19. stoletja in ki jo je s primerjavo besedil dokončno utemeljil Hermann Jacobi (1880-a), potem ko so nekateri zgodnji evropski avtorji džainizem imeli za odcep budizma.

Razlogi, ki jo utemeljujejo, so vsebinski:

MeriloDžainizem
Avtoriteta Vedzavrnjena; džainizem je nāstika (nevedska) tradicija
Bog stvarnikne obstaja; vesolje je večno in nikoli ni bilo ustvarjeno
Brahmanski duhovnik kot posrednikzavrnjen; obredna kasta nima verske avtoritete
Lasten kanonda — Āgame v ardhamāgadhskem prakritu, oziroma digambarski korpus
Lasten samostanski redneprekinjen že ok. 2500 let — ena najstarejših živih asketskih institucij na svetu
Lastna kozmologija in odrešenjski naukda — jīva/ajīva, karman kot snov, siddhaśilā
Lastna zgodovinska identitetaneprekinjena; džaini se nikoli niso imeli za hindujce

Kje je vendarle prepletenost — in to je treba povedati pošteno: džaini si s sosednjimi hindujskimi skupnostmi delijo jezik, imena, veliko družinskih in poročnih običajev, nekatera božanstva-varuhe (yakṣa, kṣetrapāla) in temeljni besednjak (karman, saṃsāra, mokṣa, dharma). V indijskem pravu so bili džaini dolgo obravnavani pod "hindujsko" pravno kategorijo (Hindu Marriage Act, 1955 velja tudi zanje) — proti čemur so nasprotovali; leta 2014 jim je indijska vlada podelila status narodne verske manjšine. Sobivanje in pravna zgodovina torej nista dokaz, da gre za sekto; sta dokaz, da je bila kategorija "hindujec" v Indiji pravna in popisna in ne samo verska.

Velikost. Po popisu 2011 je bilo v Indiji 4.451.753 džainov (0,37 %), poleg tega pomembna diaspora (ZDA, Velika Britanija, Vzhodna Afrika, Belgija). Kljub majhnosti so družbeno izstopajoči: najvišja pismenost med vsemi indijskimi verskimi skupnostmi (94,9 % leta 2011) in močan položaj v trgovini, financah in diamantni industriji. Skupnost pa ima tudi dokumentirane težave, med njimi izrazito neuravnoteženo razmerje spolov pri otrocih, kar kaže na razširjenost izbire spola — modul to navaja, ker je merjeno in ker bi bilo enostransko slikanje netočno.

02

Izvor in časovno obdobje

ObdobjeDatacijaKljučno
Prvih 22 tīrthaṅkarmitski časṚṣabhanātha/Ādinātha kot prvi; po izročilu je človeštvo naučil poljedelstva, pisave in družbenega reda; zgodovinsko nepreverljivo
Pārśvanātha (23.)tradicionalno ok. 877–777 pr. n. št.stroka njegovo zgodovinskost šteje za verjetno; njegov red je učil štiri obljube in je izpričan v besedilih kot obstoječ pred Mahāvīro
Mahāvīra / Vardhamāna (24.)tradicija: 599–527 pr. n. št.; stroka: smrt ok. 425–400 pr. n. št.ni ustanovitelj, ampak reformator Pārśvove tradicije: doda peto obljubo (brahmacarya) in golo askezo; sodobnik zgodovinskega Buddhe
Šramanska doba6.–4. st. pr. n. št.vzporeden razvoj z budizmom in adžīvikami; skupno okolje Magadhe
Maurijska doba4.–3. st. pr. n. št.izročilo o Candragupti Mauryi, ki naj bi se na koncu življenja pridružil džainskemu redu in umrl s sallekhano v Śravaṇabeḷagoli (verjetno, ne dokazano); Bhadrabāhu in selitev na jug
Razcep Digambara/Śvetāmbarapostopno, 1.–5. st. n. št.dokončno formaliziran po koncilu v Valabhīju (ok. 453 ali 466), kjer Śvetāmbare zapišejo kanon; Digambare trdijo, da je izvirni kanon izgubljen
Umāsvāti/Umāsvāmī2.–5. st.Tattvārtha-sūtraedino besedilo, ki ga priznavata obe veji; džainski "katekizem"
Kundakundatradicionalno 1.–2. st.; Dundas ga datira celo v 8. st.Samayasāra, Pravacanasāra — temelj digambarske mistike
Klasična doba5.–13. st.Haribhadra (8. st., primerjalna filozofija), Akalaṅka, Hemacandra (1089–1172, dvorni učitelj gudžaratskega kralja Kumārapāle, ki je uzakonil ahiṃso), Mahāvīrācārya (9. st., matematik)
Vrhunec v Karnataki4.–12. st.pokroviteljstvo Gaṅg, Rāṣṭrakūṭ, Hoysal; kip Bāhubalija v Śravaṇabeḷagoli (981)
Nazadovanje na jugu7.–13. st.šaivski in vaišnavski bhakti-preporod izrine džainizem iz Tamil Nadu (glej Shaiva)
Reformna gibanja15.–18. st.Loṅkā (15. st.) in Sthānakavāsī — zavrnitev čaščenja podob; Terāpanth (1760, Ācārya Bhikṣu)
Sodobnost19.–21. st.evropsko preučevanje (Jacobi); diaspora; status narodne manjšine 2014; spor o sallekhani (2015); protesti glede Sammeda Śikharjija (2023)
03

Geografsko območje

Gudžarat in Radžastan — največja koncentracija Śvetāmbar; Pālitānā (hrib Śatruñjaya, ok. 900 templjev — največja tempeljska gruča na svetu), Rāṇakpur, Dilwara na gori Ābū (marmorni templji 11.–13. st., med največjimi dosežki indijskega kiparstva).

Karnataka — Digambare; Śravaṇabeḷagoḷa s kipom Bāhubalija/Gommaṭeśvare (17,4 m, iz enega kosa granita, 981); obred Mahāmastakābhiṣeka vsakih 12 let.

Maharaštra in Madhja Pradeš — Digambare; Śravaṇa- in Bāhubali-kraji, jamski templji Ellora (skupina 30–34).

DžarkandSammeda Śikharjī (hrib Pārasnāth), najsvetejši kraj: po izročilu je tam dosegel mokṣo 20 od 24 tīrthaṅkar. Leta 2022–2023 je vladna razglasitev območja za turistično-ekološko cono sprožila množične džainske proteste in gladovno stavko, po kateri je bila odločitev zadržana. Pomembno tudi zato, ker se tam prekriva z adivasijskim svetim ozemljem (glej Sarna).

Bihar — Pāvāpurī (Mahāvīrova nirvāṇa), Rājgir, Vaiśālī (rojstni kraj).

Tamil Nadu — nekdaj močna prisotnost; jamski napisi v brāhmī-pisavi (2. st. pr. n. št.), besedilo Tirukkuṟaḷ in ep Cīvaka-cintāmaṇi imata verjetno džainsko ozadje.

Diaspora — ZDA, Velika Britanija, Kenija, Tanzanija, Belgija (Antwerpen — diamantna trgovina), Kanada, Avstralija.

04

Ključni pojmi in postave

Tīrthaṅkare

Tīrthaṅkara = "graditelj prehoda" (tīrtha = brod, prehod čez reko saṃsāre). V vsakem časovnem obdobju jih je 24. Niso bogovi in ne posredujejo: so ljudje, ki so pot prehodili in jo pokazali. Molitev k njim ne prinese milosti — džainizem milosti kot mehanizma ne pozna; učinkuje samo lastno ravnanje. Najbolj čaščeni: Ādinātha/Ṛṣabha (1.), Neminātha (22., bratranec Kṛṣṇe v džainski različici), Pārśvanātha (23., s sedmeroglavo kobro), Mahāvīra (24.).

Pet velikih obljub

ObljubaAsket (mahāvrata)Laik (aṇuvrata)
Ahiṃsāpopolno nenasilje do vseh bitij, tudi rastlin in enočutnih bitijvegetarijanstvo, izogibanje poklicem, ki ubijajo
Satyabrezpogojna resnicoljubnostresnicoljubnost
Asteyane vzeti ničesar nedanegapoštenost
Brahmacaryapopolna spolna vzdržnostzvestoba
Aparigrahapopolna nelastnina (pri Digambarih tudi brez obleke)omejitev imetja

Ahiṃsā je v džainizmu izpeljana dlje kot v katerikoli drugi religiji sveta. Ne gre le za nenasilje do ljudi in živali: bitja so razvrščena po številu čutov (od enočutnih nigoda in rastlin do petčutnih), in celo pri enočutnih se škoda omejuje. Iz tega izhajajo prakse: cedenje vode, ne jesti po sončnem zahodu (da se ne pogubijo žuželke), odsvetovanje korenovk (izruvanje ubije celo rastlino in mikroorganizme okoli korenine), metlica (rajoharaṇa/picchī) za odmetavanje bitij s poti, pri Sthānakavāsījih in Terāpanthijih muhpattī (trak čez usta).

Anekāntavāda — najpomembnejši intelektualni prispevek

Anekāntavāda ("nauk o mnogovidnosti") pravi: resničnost je preveč zapletena, da bi jo lahko izčrpala ena trditev z enega stališča. Iz tega izhajata:

nayavāda — nauk o stališčih: vsaka trditev velja z določenega vidika;

syādvāda — nauk o pogojni izjavi, ki vsako trditev opremi s syāt ("v določenem oziru"). Sedemdelna shema: je, ni, je in ni, neizrekljivo, in tri sestavljene možnosti.

Klasična prispodoba slepcev in slona (vsak otipa drug del in vsak ima prav ter se hkrati moti) je najbolj znana ponazoritev; v tej vlogi je najbolj razvita prav v džainskih besedilih, čeprav se pojavlja tudi v budističnih in drugih virih.

Anekāntavāda ni relativizem: džainizem ima trdne resnice (ahiṃsā, narava jīve). Je epistemološka skromnost o dosegu ene izjave — in je bila zgodovinsko orodje za mirno, natančno razpravo z nasprotniki. Gandhi se je nanjo izrecno skliceval kot na podlago svojega verskega pluralizma.

Metafizika

Jīva (duša, zavest) in ajīva (nezavedno). Duš je neskončno mnogo, vsaka večna, vsaka po naravi vseveden in blažen — le da je zastrta.

Karman je snov, ne zakon. To je najbolj svojski džainski nauk: karmične delce (karma-pudgala) dejanja dobesedno pritegnejo in se sprimejo z dušo ter jo obtežijo. Zato so posledice mehanske in zato je askeza (tapas) učinkovita — izžge že nabrano.

Sedem/devet načel (tattva): jīva, ajīva, āsrava (pritok karme), bandha (vez), saṃvara (zaustavitev pritoka), nirjarā (izžig), mokṣa (osvoboditev), ter puṇya in pāpa.

Tri dragotine (ratnatraya): pravi pogled, pravo spoznanje, pravo ravnanje — vse tri hkrati.

Kevalajñāna — vsevednost, ki nastopi ob popolni odstranitvi karme; nato siddha za vedno prebiva na vrhu vesolja, v siddhaśilā, brez telesa, brez delovanja, brez vračanja.

Ni Boga stvarnika. Bogovi (deva) obstajajo, a so sami v saṃsāri in stojijo nižje od človeka, ker se iz nebes ni mogoče osvoboditi. To je izrecna in dosledna zavrnitev teizma.

05

Miti in kozmologija

Loka-puruṣa. Vesolje je večno, nikoli ustvarjeno, nikoli uničeno, in ima obliko človeka z rokami v bokih: spodaj pekli (naraka), v sredini svet ljudi (madhyaloka), zgoraj nebesa in nad njimi siddhaśilā. Ta podoba je ena najbolj prepoznavnih ikonografskih shem v Indiji.

Časovno kolo. Čas se vrti v neskončnih ciklih: utsarpiṇī (vzpon) in avasarpiṇī (padec), vsak s šestimi dobami. Zdaj smo v peti dobi padca; v tej dobi osvoboditev z zemlje ni več dosegljiva neposredno — poglavitno navodilo je zato ohranjanje nauka.

Ṛṣabha in Bāhubali. Prvi tīrthaṅkara Ṛṣabha razdeli kraljestvo med sinova Bharato in Bāhubalija. Prepir se konča z dvobojem, ki ga Bāhubali dobi — a v trenutku zmage spozna nesmisel in se odpove vsemu. Stoji v askezi tako dolgo, da ga oplete rastlinje in okoli njega zrastejo mravljišča; osvoboditve pa ne doseže, dokler ne premaga zadnjega ostanka ponosa. To je osrednji džainski mit in razlog za kip v Śravaṇabeḷagoli.

Mahāvīrovih pet dogodkov (pañca-kalyāṇaka): spočetje, rojstvo, odpoved, vsevednost, nirvāṇa. Ti so obredni okvir vsakega tempeljskega posvečenja.

Sanjski simboli. Materam tīrthaṅkar se pred rojstvom prikaže 14 (Śvetāmbare) ali 16 (Digambare) sanjskih znamenj: slon, bik, lev, boginja Śrī, venec, luna, sonce, prapor, vrč, jezero, ocean, nebeško prebivališče, kup draguljev, brezdimni ogenj.

Džainska različica velikih indijskih pripovedi. Obstajata džainska Rāmāyaṇa (Paumacariya, Vimalasūri) in džainska Mahābhārata, v katerih so junaki predelani po džainski etiki: Rāvaṇa ni demon, ampak omahljivi človek, in Rāma ne ubija. To je odličen dokaz samostojnosti tradicije: iste zgodbe, drugačna teologija.

06

Obredi in prazniki

Paryuṣaṇa (Śvetāmbare, 8 dni) / Daśalakṣaṇa-parva (Digambare, 10 dni), avgust–september. Najpomembnejši praznik: post, poslušanje Kalpa-sūtre, samopregled. Konča se s Kṣamāvaṇīdnevom odpuščanja, ko se vsak vsakomur opraviči z besedami Micchāmi dukkaḍaṃ ("naj bo moje slabo dejanje brezplodno"). Danes se pošilja tudi po sporočilih po vsem svetu.

Mahāvīra-jayantī (marec/april) — Mahāvīrovo rojstvo; edini džainski praznik, ki je v Indiji državni dela prost dan.

Dīvālī — v džainizmu je to noč Mahāvīrove nirvāṇe (Pāvāpurī); naslednji dan je džainsko novo leto. Isti datum, povsem drug pomen kot pri hindujcih (glej Vaishnava, Shakta).

Mahāmastakābhiṣeka — vsakih 12 let se kip Bāhubalija v Śravaṇabeḷagoli oblije z mlekom, šafranom, sandalovino in cvetjem; udeleži se ga več sto tisoč ljudi (zadnjič 2018).

Sāmāyika in pratikramaṇa — 48-minutna meditacija v ravnodušnosti; obredno kesanje in pregled dneva; osnovna laična praksa.

Cāturmāsa — asketi štiri mesece deževne dobe ne potujejo (da ne pohodijo bitij, ki takrat mrgolijo); ta pravilo si džainizem deli z budizmom.

Vihāra — asketi hodijo peš in bosi, nikoli ne uporabljajo prevoza; nekateri prehodijo desettisoče kilometrov v življenju.

Prehrana — vegetarijanstvo obvezno; strožji se odpovedo korenovkam (krompir, čebula, česen), medu, alkoholu in jedi po sončnem zahodu; voda se cedi.

Dāna in dobrodelnost — džainske bolnišnice za živali (pañjrāpol) so posebnost, ki jo je vredno navesti: zavetišča za stare in poškodovane živali, financirana iz skupnosti, izpričana stoletja.

Sallekhanā / santhārā — obredno postopno zmanjševanje hrane do smrti, ki ga sme sprejeti človek ob koncu življenja ali ob neozdravljivi bolezni, z dovoljenjem učitelja in skupnosti. Džaini vztrajajo, da to ni samomor, ker je brez strasti, brez naglice, javno in preklicno. Pravni spor: avgusta 2015 je Višje sodišče v Radžastanu razsodilo, da gre za kaznivo dejanje po členih o samomoru; Vrhovno sodišče Indije je razsodbo že čez nekaj tednov zadržalo in praksa je ostala dopustna. Modul dogodek navaja kot dejstvo o pravnem sporu in ne razsoja.

07

Simboli in ikonografija

Džainski znak (od 1975) — obris loka-puruṣe, v njem dlan z besedo ahiṃsā in kolesom, nad njim tri pike (tri dragotine), polmesec (siddhaśilā) in pika (osvobojena duša); spodaj geslo Parasparopagraho jīvānām ("bitja si medsebojno pomagajo" — Tattvārtha-sūtra 5.21). Sprejet ob 2500-letnici Mahāvīrove nirvāṇe.

Svastika — štiri stanja obstoja (bog, človek, žival, peklensko bitje); v džainizmu star in temeljni simbol, ki ga je treba brati v njegovem izvirnem pomenu in ne skozi evropsko zgodovino 20. stoletja.

Kipi tīrthaṅkar — vedno v dveh držah: sedeči padmāsana ali stoječi kāyotsarga ("odložitev telesa"), z na pol zaprtimi očmi in brez izraza; prepoznavni znak (lāñchana) pod podstavkom pove, kateri je (bik = Ādinātha, kobra = Pārśva, lev = Mahāvīra).

Digambarski kipi so goli, Śvetāmbarski oblečeni in z okrasjem in vstavljenimi steklenimi očmi — najhitrejši način razlikovanja vej.

Bāhubali z rastlinjem, ovitim okoli nog.

Picchī (pavje pero) in kamaṇḍalu (posoda za vodo) — obvezna oprema digambarskega asketa; rajoharaṇa (volnena metlica) pri Śvetāmbarih; muhpattī pri Sthānakavāsījih.

Śrīvatsa na prsih tīrthaṅkare; aṣṭamaṅgala (osem srečnih znamenj).

Rokopisi na palmovih listih in bhaṇḍāre — džainske knjižnice v Jaisalmerju, Pāṭanu in Mūḍbidrīju so med najpomembnejšimi rokopisnimi zbirkami Indije in so ohranile tudi nedžainska dela, ki bi sicer izginila. Prispevek k svetovni dediščini, ki ga je treba navesti.

08

Zgodovinski vplivi in razcepi

1. Razcep Digambara / Śvetāmbara. Ne gre za en dogodek, ampak za postopno razhajanje, formalizirano do 5. stoletja. Sporne točke:

golota asketov — Digambare ("v nebo oblečeni") vztrajajo, da je popolna nelastnina nezdružljiva z obleko; Śvetāmbare ("v belo oblečeni") jo dovolijo;

ali se ženska lahko osvobodiDigambare: ne (potrebna je nova rojenost kot moški); Śvetāmbare: da, in v njihovem izročilu je 19. tīrthaṅkara Mallī ženska. To je ena redkih tako ostro zapisanih razlik o spolu v svetovnih religijah;

ali vsevedni še je in pije — Digambare: ne;

kanon — Śvetāmbare ga imajo (zapisan v Valabhīju), Digambare trdijo, da je izvirni izgubljen, in se opirajo na Ṣaṭkhaṇḍāgamo in Kundakundo.

2. Podsekte. Śvetāmbare: Mūrtipūjaka (čaščenje podob), Sthānakavāsī (od 15.–17. st., brez podob in templjev, molilnice sthānaka), Terāpanth (1760, Ācārya Bhikṣu — enoten red z enim vodjo; v 20. st. Ācārya Tulsī z gibanjem aṇuvrata in z novim redom samaṇa, ki sme potovati z letalom in tako služiti diaspori). Digambare: Bīsapanthī, Terāpanthī, Tāraṇapanthī, Kānjī-panth.

3. Vpliv na Indijo, ki daleč presega število džainov.

Vegetarijanstvo in nenasilje do živali v Gudžaratu, Radžastanu in Karnataki sta v veliki meri džainski dosežek; kralj Kumārapāla je v 12. stoletju pod Hemacandrovim vplivom v Gudžaratu prepovedal zakol živali — eden najzgodnejših takih zakonov.

Gandhi je ahiṃso v politično orodje predelal pod neposrednim vplivom džainskega laika in pesnika Śrīmada Rājacandre (Raychandbhai Mehta), ki ga je sam imenoval za svojega duhovnega svetovalca; džainski je tudi njegov pluralizem, izpeljan iz anekāntavāde. Od tod pot vodi naprej do Martina Luthra Kinga in do gibanj nenasilnega odpora po svetu — to je najdaljnosežnejši svetovni učinek džainizma.

Matematika in logika — džainska kozmologija je zahtevala delo z ogromnimi števili, kar je prineslo zgodnje ukvarjanje z zaporedji, kombinatoriko in pojmom neskončnosti; Mahāvīrācārya (9. st., Gaṇita-sāra-saṃgraha) je prvi indijski avtor samostojnega matematičnega učbenika, neodvisnega od astronomije.

Književnost — obsežna prakritska, apabhraṃśa, kanadska (Pampa, Ranna) in tamilska produkcija; džainski avtorji so nesorazmerno prispevali k razvoju ljudskih jezikov, ker so nauk namerno pisali v govorjenem jeziku.

4. Nazadovanje na jugu. Med 7. in 13. stoletjem šaivski in vaišnavski bhakti-preporod džainizem v Tamil Nadu skoraj izbriše. Hagiografija Periya Purāṇam opisuje nabodenje 8000 džainov po razpravi s Campantarjem; zgodovinskost dogodka je zelo dvomljiva, njegova vloga v izročilu obeh strani pa je resnična in jo modul navaja, ne zamolči (glej Shaiva).

5. Kar je treba zavrniti ali popraviti.

"Džainizem je hindujska sekta." Ne. Glej uvod.

"Džainizem je veja budizma" ali obratno. Ne; sta vzporedni šramanski tradiciji. Jacobi (1880-a).

"Mahāvīra je ustanovil džainizem." Je 24. tīrthaṅkara in reformator Pārśvove tradicije.

"Mahāvīra in Buddha sta se srečala." Ni izpričano; sta pa sodobnika in delujeta v istem prostoru.

"Sallekhanā je samomor." Pravno in versko sporno; džainska utemeljitev je drugačna, Vrhovno sodišče je prepoved zadržalo. Modul navaja spor, ne razsodbe.

"Džaini so pacifisti v političnem smislu." Ahiṃsā je asketska in osebna etika; džainske skupnosti so zgodovinsko podpirale kralje in vojske in imele svoje bojevnike. Poenostavitev v obe smeri je netočna.

"Kipi tīrthaṅkar so podobe bogov." Niso; tīrthaṅkara ne posluša in ne posreduje. Čaščenje je vzgojno dejanje častilca.

09

Primerjalne povezave

Razmerje do hinduizma — izrecno: džainizem NI hindujska sekta. Zavrača Vede, zavrača Boga stvarnika, zavrača brahmansko posredništvo, ima lasten kanon, lasten samostanski red, lastno kozmologijo in lastno pot odrešitve. Deli pa s hindujskim okoljem jezik, družbene običaje in besednjak karmana in saṃsāre. Glej Sanatana, Veda.

Budizem (vzporednica, obravnavana zunaj tega sklopa)najbližja tradicija: obe sta šramanski, nevedski, ateistični glede stvarnika, obe imata samostanski red in cāturmāso, oba ustanovitelja sta sodobnika iz Magadhe. Razlike: džainizem ima večno dušo (jīva), budizem jo zanika (anattā); džainizem ima karman kot snov, budizem kot voljno dejanje; džainizem gre v askezi znatno dlje, budizem uči srednjo pot; džainizem je preživel v Indiji, budizem tam skoraj izginil.

Shaiva (sklop B) — zgodovinsko tekmovanje v Tamil Nadu in Karnataki; obojestransko polemično izročilo, vključno z nasilnimi hagiografskimi prizori.

Vaishnava (sklop B) — džainska Rāmāyaṇa (Paumacariya) kot dokaz, da si tradiciji delita zgodbe, ne pa teologije; Neminātha kot Kṛṣṇov bratranec v džainski različici.

Ayurveda (sklop B) — džainska ahiṃsā je vplivala na nenasilne in vegetarijanske prvine indijske terapevtike; hkrati je v napetosti z živalskimi sestavinami klasičnih receptov.

Jyotisha (sklop B) — džainska besedila imajo lastno astronomsko-kozmološko izročilo (Sūryaprajñapti, Candraprajñapti), starejše in neodvisno od helenističnega prevzema — koristna primerjalna kontrolna točka.

Yoga — džainska sāmāyika, kāyotsarga in tapas so med najstarejšimi izpričanimi meditativnimi in telesnimi asketskimi praksami v Indiji, vzporedne in ne izpeljane iz patanjalijevske joge.

SikhDharma (sklop B) — druga religija tega sklopa, ki je prav tako izrecno NI hindujska sekta, čeprav iz povsem drugega razloga in iz povsem drugega časa: džainizem je starejši od hinduizma v njegovi klasični obliki, sikhizem pa je nastal 2000 let pozneje kot samostojno razodetje.

Sarna (sklop B) — Sammeda Śikharjī leži na območju, ki je sveto tudi adivasijskim skupnostim (Santali imenujejo hrib Marang Buru); spor o njem je primer prekrivajočih se svetih geografij dveh manjšinskih tradicij.

10

Viri in stopnja zanesljivosti

Primarna besedila:

Śvetāmbarski kanon (Āgame, 45 besedil, ardhamāgadhski prakrit): Ācārāṅga-sūtra (najstarejše), Sūtrakṛtāṅga, Bhagavatī-sūtra, Uttarādhyayana, Kalpa-sūtra (Bhadrabāhu; berilo za Paryuṣaṇo).

Digambarski korpus: Ṣaṭkhaṇḍāgama, Kaṣāyapāhuḍa; Kundakunda, Samayasāra, Pravacanasāra, Niyamasāra.

Tattvārtha-sūtra (Umāsvāti/Umāsvāmī) — priznana pri obeh vejah.

Haribhadra, Ṣaḍdarśanasamuccaya, Yogadṛṣṭisamuccaya; Hemacandra, Yogaśāstra, Triṣaṣṭiśalākāpuruṣacarita; Yaśovijaya (17. st.).

Vimalasūri, Paumacariya (džainska Rāmāyaṇa); Mahāvīrācārya, Gaṇita-sāra-saṃgraha (9. st.).

Sekundarna literatura:

Dundas, P. (2002). The Jains. 2. izd., Routledge.osrednji sodobni pregled; kritičen, natančen, ne olepšuje (npr. o mesu pri Mahāvīri, o nasilju v džainski zgodovini, o pozni dataciji Kundakunde).

Jaini, P. S. (1979). The Jaina Path of Purification. University of California Press. — najboljša predstavitev nauka od znotraj in hkrati akademsko.

Jaini, P. S. (1991). Gender and Salvation. University of California Press. — o sporu, ali se ženska lahko osvobodi.

Jacobi, H. (1884, 1895). Jaina Sūtras. Sacred Books of the East 22 in 45. — prevodi in dokaz samostojnosti džainizma.

Cort, J. (2001). Jains in the World. Oxford University Press. — etnografija laičnega džainizma v Gudžaratu.

Wiley, K. (2004). Historical Dictionary of Jainism. Scarecrow Press.

Babb, L. (1996). Absent Lord: Ascetics and Kings in a Jain Ritual Culture. University of California Press.

Laidlaw, J. (1995). Riches and Renunciation. Oxford University Press. — o razmerju med bogastvom in odpovedjo.

Flügel, P. — raziskave o Terāpanthi, Sthānakavāsījih in sodobnem džainizmu; o sallekhani.

Balcerowicz, P. — džainska logika in anekāntavāda.

Census of India 2011 — podatki o številu in pismenosti.

Sodni gradivi: Nikhil Soni v. Union of India (Rajasthan HC, avgust 2015) in zadržanje pri Vrhovnem sodišču Indije (2015).

Stopnja zanesljivosti:

Visoka: samostojnost džainizma kot religije in njegova nevedskost; zavrnitev Boga stvarnika; verjetna zgodovinskost Pārśvanāthe in zgodovinskost Mahāvīre; Mahāvīra kot reformator, ne ustanovitelj; sodobnost z Buddho; razcep Digambara/Śvetāmbara in njegove sporne točke; koncil v Valabhīju; Tattvārtha-sūtra kot skupno besedilo; nauk o ahiṃsi, anekāntavādi, syādvādi in o karmanu kot snovi; kip v Śravaṇabeḷagoli (981) in Mahāmastakābhiṣeka; obredni koledar (Paryuṣaṇa, Kṣamāvaṇī, Mahāvīra-jayantī, Dīvālī kot nirvāṇa); pomen džainskih rokopisnih knjižnic; vpliv Śrīmada Rājacandre na Gandhija; podatki popisa 2011; potek pravnega spora o sallekhani 2015; status manjšine 2014; protesti glede Sammeda Śikharjija 2022–2023.

Srednja: datacija Mahāvīrove smrti (stroka ok. 425–400 pr. n. št., tradicija 527 pr. n. št.); datacija Kundakunde (od 1.–2. do 8. st.); zgodovinskost Candragupte Maurye kot džaina; natančna letnica koncila v Valabhīju (453 ali 466); obseg dejanskega džainskega vpliva na indijsko vegetarijanstvo kot celoto; velikost diaspore.

Nizka / sporno: zgodovinskost prvih 22 tīrthaṅkar (mitska); ali je Pārśvov red obstajal v obliki, kot ga opisujejo poznejša besedila; zgodovinskost nabodenja 8000 džainov v tamilskem izročilu (verjetno hagiografska konstrukcija); povezava zgodnjega džainizma z indsko civilizacijo (občasno trdena, nedokazana); ali je sallekhanā pravno vzdržna kot ne-samomor (odprto).

Izrecno zavrnjeno: džainizem kot hindujska sekta; džainizem kot veja budizma ali budizem kot veja džainizma; Mahāvīra kot ustanovitelj religije; predstava, da so tīrthaṅkare bogovi, ki poslušajo molitve; branje džainske svastike skozi evropsko zgodovino 20. stoletja; poenostavitev, da je bila džainska skupnost politično pacifistična skozi vso zgodovino.

11

Status

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-01.