Džainizem

Džainizem je samostojna religija — ne hindujska sekta in ne veja budizma. To ni vprašanje občutljivosti, ampak ugotovitev, ki jo stroka zagovarja od 19. stoletja in ki jo je s primerjavo besedil dokončno utemeljil Hermann Jacobi (1880-a), potem ko so nekateri zgodnji evropski avtorji džainizem imeli za odcep budizma.

Razlogi, ki jo utemeljujejo, so vsebinski:

Kje je vendarle prepletenost — in to je treba povedati pošteno: džaini si s sosednjimi hindujskimi skupnostmi delijo jezik, imena, veliko družinskih in poročnih običajev, nekatera božanstva-varuhe (yakṣa, kṣetrapāla) in temeljni besednjak (karman, saṃsāra, mokṣa, dharma). V indijskem pravu so bili džaini dolgo obravnavani pod "hindujsko" pravno kategorijo (Hindu Marriage Act, 1955 velja tudi zanje) — proti čemur so nasprotovali; leta 2014 jim je indijska vlada podelila status narodne verske manjšine. Sobivanje in pravna zgodovina torej nista dokaz, da gre za sekto; sta dokaz, da je bila kategorija "hindujec" v Indiji pravna in popisna in ne samo verska.

Velikost. Po popisu 2011 je bilo v Indiji 4.451.753 džainov (0,37 %), poleg tega pomembna diaspora (ZDA, Velika Britanija, Vzhodna Afrika, Belgija). Kljub majhnosti so družbeno izstopajoči: najvišja pismenost med vsemi indijskimi verskimi skupnostmi (94,9 % leta 2011) in močan položaj v trgovini, financah in diamantni industriji. Skupnost pa ima tudi dokumentirane težave, med njimi izrazito neuravnoteženo razmerje spolov pri otrocih, kar kaže na razširjenost izbire spola — modul to navaja, ker je merjeno in ker bi bilo enostransko slikanje netočno.

✦Gudžarat in Radžastan — največja koncentracija Śvetāmbar; Pālitānā (hrib Śatruñjaya, ok. 900 templjev — največja tempeljska gruča na svetu), Rāṇakpur, Dilwara na gori Ābū (marmorni templji 11.–13. st., med največjimi dosežki indijskega kiparstva).

✦Karnataka — Digambare; Śravaṇabeḷagoḷa s kipom Bāhubalija/Gommaṭeśvare (17,4 m, iz enega kosa granita, 981); obred Mahāmastakābhiṣeka vsakih 12 let.

✦Maharaštra in Madhja Pradeš — Digambare; Śravaṇa- in Bāhubali-kraji, jamski templji Ellora (skupina 30–34).

✦Džarkand — Sammeda Śikharjī (hrib Pārasnāth), najsvetejši kraj: po izročilu je tam dosegel mokṣo 20 od 24 tīrthaṅkar. Leta 2022–2023 je vladna razglasitev območja za turistično-ekološko cono sprožila množične džainske proteste in gladovno stavko, po kateri je bila odločitev zadržana. Pomembno tudi zato, ker se tam prekriva z adivasijskim svetim ozemljem (glej Sarna).

✦Bihar — Pāvāpurī (Mahāvīrova nirvāṇa), Rājgir, Vaiśālī (rojstni kraj).

✦Tamil Nadu — nekdaj močna prisotnost; jamski napisi v brāhmī-pisavi (2. st. pr. n. št.), besedilo Tirukkuṟaḷ in ep Cīvaka-cintāmaṇi imata verjetno džainsko ozadje.

✦Diaspora — ZDA, Velika Britanija, Kenija, Tanzanija, Belgija (Antwerpen — diamantna trgovina), Kanada, Avstralija.

Tīrthaṅkare

Tīrthaṅkara = "graditelj prehoda" (tīrtha = brod, prehod čez reko saṃsāre). V vsakem časovnem obdobju jih je 24. Niso bogovi in ne posredujejo: so ljudje, ki so pot prehodili in jo pokazali. Molitev k njim ne prinese milosti — džainizem milosti kot mehanizma ne pozna; učinkuje samo lastno ravnanje. Najbolj čaščeni: Ādinātha/Ṛṣabha (1.), Neminātha (22., bratranec Kṛṣṇe v džainski različici), Pārśvanātha (23., s sedmeroglavo kobro), Mahāvīra (24.).

Pet velikih obljub

Ahiṃsā je v džainizmu izpeljana dlje kot v katerikoli drugi religiji sveta. Ne gre le za nenasilje do ljudi in živali: bitja so razvrščena po številu čutov (od enočutnih nigoda in rastlin do petčutnih), in celo pri enočutnih se škoda omejuje. Iz tega izhajajo prakse: cedenje vode, ne jesti po sončnem zahodu (da se ne pogubijo žuželke), odsvetovanje korenovk (izruvanje ubije celo rastlino in mikroorganizme okoli korenine), metlica (rajoharaṇa/picchī) za odmetavanje bitij s poti, pri Sthānakavāsījih in Terāpanthijih muhpattī (trak čez usta).

Anekāntavāda — najpomembnejši intelektualni prispevek

Anekāntavāda ("nauk o mnogovidnosti") pravi: resničnost je preveč zapletena, da bi jo lahko izčrpala ena trditev z enega stališča. Iz tega izhajata:

✦nayavāda — nauk o stališčih: vsaka trditev velja z določenega vidika;

✦syādvāda — nauk o pogojni izjavi, ki vsako trditev opremi s syāt ("v določenem oziru"). Sedemdelna shema: je, ni, je in ni, neizrekljivo, in tri sestavljene možnosti.

Klasična prispodoba slepcev in slona (vsak otipa drug del in vsak ima prav ter se hkrati moti) je najbolj znana ponazoritev; v tej vlogi je najbolj razvita prav v džainskih besedilih, čeprav se pojavlja tudi v budističnih in drugih virih.

Anekāntavāda ni relativizem: džainizem ima trdne resnice (ahiṃsā, narava jīve). Je epistemološka skromnost o dosegu ene izjave — in je bila zgodovinsko orodje za mirno, natančno razpravo z nasprotniki. Gandhi se je nanjo izrecno skliceval kot na podlago svojega verskega pluralizma.

Metafizika

✦Jīva (duša, zavest) in ajīva (nezavedno). Duš je neskončno mnogo, vsaka večna, vsaka po naravi vseveden in blažen — le da je zastrta.

✦Karman je snov, ne zakon. To je najbolj svojski džainski nauk: karmične delce (karma-pudgala) dejanja dobesedno pritegnejo in se sprimejo z dušo ter jo obtežijo. Zato so posledice mehanske in zato je askeza (tapas) učinkovita — izžge že nabrano.

✦Sedem/devet načel (tattva): jīva, ajīva, āsrava (pritok karme), bandha (vez), saṃvara (zaustavitev pritoka), nirjarā (izžig), mokṣa (osvoboditev), ter puṇya in pāpa.

✦Tri dragotine (ratnatraya): pravi pogled, pravo spoznanje, pravo ravnanje — vse tri hkrati.

✦Kevalajñāna — vsevednost, ki nastopi ob popolni odstranitvi karme; nato siddha za vedno prebiva na vrhu vesolja, v siddhaśilā, brez telesa, brez delovanja, brez vračanja.

✦Ni Boga stvarnika. Bogovi (deva) obstajajo, a so sami v saṃsāri in stojijo nižje od človeka, ker se iz nebes ni mogoče osvoboditi. To je izrecna in dosledna zavrnitev teizma.

✦Loka-puruṣa. Vesolje je večno, nikoli ustvarjeno, nikoli uničeno, in ima obliko človeka z rokami v bokih: spodaj pekli (naraka), v sredini svet ljudi (madhyaloka), zgoraj nebesa in nad njimi siddhaśilā. Ta podoba je ena najbolj prepoznavnih ikonografskih shem v Indiji.

✦Časovno kolo. Čas se vrti v neskončnih ciklih: utsarpiṇī (vzpon) in avasarpiṇī (padec), vsak s šestimi dobami. Zdaj smo v peti dobi padca; v tej dobi osvoboditev z zemlje ni več dosegljiva neposredno — poglavitno navodilo je zato ohranjanje nauka.

✦Ṛṣabha in Bāhubali. Prvi tīrthaṅkara Ṛṣabha razdeli kraljestvo med sinova Bharato in Bāhubalija. Prepir se konča z dvobojem, ki ga Bāhubali dobi — a v trenutku zmage spozna nesmisel in se odpove vsemu. Stoji v askezi tako dolgo, da ga oplete rastlinje in okoli njega zrastejo mravljišča; osvoboditve pa ne doseže, dokler ne premaga zadnjega ostanka ponosa. To je osrednji džainski mit in razlog za kip v Śravaṇabeḷagoli.

✦Mahāvīrovih pet dogodkov (pañca-kalyāṇaka): spočetje, rojstvo, odpoved, vsevednost, nirvāṇa. Ti so obredni okvir vsakega tempeljskega posvečenja.

✦Sanjski simboli. Materam tīrthaṅkar se pred rojstvom prikaže 14 (Śvetāmbare) ali 16 (Digambare) sanjskih znamenj: slon, bik, lev, boginja Śrī, venec, luna, sonce, prapor, vrč, jezero, ocean, nebeško prebivališče, kup draguljev, brezdimni ogenj.

✦Džainska različica velikih indijskih pripovedi. Obstajata džainska Rāmāyaṇa (Paumacariya, Vimalasūri) in džainska Mahābhārata, v katerih so junaki predelani po džainski etiki: Rāvaṇa ni demon, ampak omahljivi človek, in Rāma ne ubija. To je odličen dokaz samostojnosti tradicije: iste zgodbe, drugačna teologija.

✦Paryuṣaṇa (Śvetāmbare, 8 dni) / Daśalakṣaṇa-parva (Digambare, 10 dni), avgust–september. Najpomembnejši praznik: post, poslušanje Kalpa-sūtre, samopregled. Konča se s Kṣamāvaṇī — dnevom odpuščanja, ko se vsak vsakomur opraviči z besedami Micchāmi dukkaḍaṃ ("naj bo moje slabo dejanje brezplodno"). Danes se pošilja tudi po sporočilih po vsem svetu.

✦Mahāvīra-jayantī (marec/april) — Mahāvīrovo rojstvo; edini džainski praznik, ki je v Indiji državni dela prost dan.

✦Dīvālī — v džainizmu je to noč Mahāvīrove nirvāṇe (Pāvāpurī); naslednji dan je džainsko novo leto. Isti datum, povsem drug pomen kot pri hindujcih (glej Vaishnava, Shakta).

✦Mahāmastakābhiṣeka — vsakih 12 let se kip Bāhubalija v Śravaṇabeḷagoli oblije z mlekom, šafranom, sandalovino in cvetjem; udeleži se ga več sto tisoč ljudi (zadnjič 2018).

✦Sāmāyika in pratikramaṇa — 48-minutna meditacija v ravnodušnosti; obredno kesanje in pregled dneva; osnovna laična praksa.

✦Cāturmāsa — asketi štiri mesece deževne dobe ne potujejo (da ne pohodijo bitij, ki takrat mrgolijo); ta pravilo si džainizem deli z budizmom.

✦Vihāra — asketi hodijo peš in bosi, nikoli ne uporabljajo prevoza; nekateri prehodijo desettisoče kilometrov v življenju.

✦Prehrana — vegetarijanstvo obvezno; strožji se odpovedo korenovkam (krompir, čebula, česen), medu, alkoholu in jedi po sončnem zahodu; voda se cedi.

✦Dāna in dobrodelnost — džainske bolnišnice za živali (pañjrāpol) so posebnost, ki jo je vredno navesti: zavetišča za stare in poškodovane živali, financirana iz skupnosti, izpričana stoletja.

✦Sallekhanā / santhārā — obredno postopno zmanjševanje hrane do smrti, ki ga sme sprejeti človek ob koncu življenja ali ob neozdravljivi bolezni, z dovoljenjem učitelja in skupnosti. Džaini vztrajajo, da to ni samomor, ker je brez strasti, brez naglice, javno in preklicno. Pravni spor: avgusta 2015 je Višje sodišče v Radžastanu razsodilo, da gre za kaznivo dejanje po členih o samomoru; Vrhovno sodišče Indije je razsodbo že čez nekaj tednov zadržalo in praksa je ostala dopustna. Modul dogodek navaja kot dejstvo o pravnem sporu in ne razsoja.

✦Džainski znak (od 1975) — obris loka-puruṣe, v njem dlan z besedo ahiṃsā in kolesom, nad njim tri pike (tri dragotine), polmesec (siddhaśilā) in pika (osvobojena duša); spodaj geslo Parasparopagraho jīvānām ("bitja si medsebojno pomagajo" — Tattvārtha-sūtra 5.21). Sprejet ob 2500-letnici Mahāvīrove nirvāṇe.

✦Svastika — štiri stanja obstoja (bog, človek, žival, peklensko bitje); v džainizmu star in temeljni simbol, ki ga je treba brati v njegovem izvirnem pomenu in ne skozi evropsko zgodovino 20. stoletja.

✦Kipi tīrthaṅkar — vedno v dveh držah: sedeči padmāsana ali stoječi kāyotsarga ("odložitev telesa"), z na pol zaprtimi očmi in brez izraza; prepoznavni znak (lāñchana) pod podstavkom pove, kateri je (bik = Ādinātha, kobra = Pārśva, lev = Mahāvīra).

✦Digambarski kipi so goli, Śvetāmbarski oblečeni in z okrasjem in vstavljenimi steklenimi očmi — najhitrejši način razlikovanja vej.

✦Bāhubali z rastlinjem, ovitim okoli nog.

✦Picchī (pavje pero) in kamaṇḍalu (posoda za vodo) — obvezna oprema digambarskega asketa; rajoharaṇa (volnena metlica) pri Śvetāmbarih; muhpattī pri Sthānakavāsījih.

✦Śrīvatsa na prsih tīrthaṅkare; aṣṭamaṅgala (osem srečnih znamenj).

✦Rokopisi na palmovih listih in bhaṇḍāre — džainske knjižnice v Jaisalmerju, Pāṭanu in Mūḍbidrīju so med najpomembnejšimi rokopisnimi zbirkami Indije in so ohranile tudi nedžainska dela, ki bi sicer izginila. Prispevek k svetovni dediščini, ki ga je treba navesti.

1. Razcep Digambara / Śvetāmbara. Ne gre za en dogodek, ampak za postopno razhajanje, formalizirano do 5. stoletja. Sporne točke:

✦golota asketov — Digambare ("v nebo oblečeni") vztrajajo, da je popolna nelastnina nezdružljiva z obleko; Śvetāmbare ("v belo oblečeni") jo dovolijo;

✦ali se ženska lahko osvobodi — Digambare: ne (potrebna je nova rojenost kot moški); Śvetāmbare: da, in v njihovem izročilu je 19. tīrthaṅkara Mallī ženska. To je ena redkih tako ostro zapisanih razlik o spolu v svetovnih religijah;

✦ali vsevedni še je in pije — Digambare: ne;

✦kanon — Śvetāmbare ga imajo (zapisan v Valabhīju), Digambare trdijo, da je izvirni izgubljen, in se opirajo na Ṣaṭkhaṇḍāgamo in Kundakundo.

2. Podsekte. Śvetāmbare: Mūrtipūjaka (čaščenje podob), Sthānakavāsī (od 15.–17. st., brez podob in templjev, molilnice sthānaka), Terāpanth (1760, Ācārya Bhikṣu — enoten red z enim vodjo; v 20. st. Ācārya Tulsī z gibanjem aṇuvrata in z novim redom samaṇa, ki sme potovati z letalom in tako služiti diaspori). Digambare: Bīsapanthī, Terāpanthī, Tāraṇapanthī, Kānjī-panth.

3. Vpliv na Indijo, ki daleč presega število džainov.

✦Vegetarijanstvo in nenasilje do živali v Gudžaratu, Radžastanu in Karnataki sta v veliki meri džainski dosežek; kralj Kumārapāla je v 12. stoletju pod Hemacandrovim vplivom v Gudžaratu prepovedal zakol živali — eden najzgodnejših takih zakonov.

✦Gandhi je ahiṃso v politično orodje predelal pod neposrednim vplivom džainskega laika in pesnika Śrīmada Rājacandre (Raychandbhai Mehta), ki ga je sam imenoval za svojega duhovnega svetovalca; džainski je tudi njegov pluralizem, izpeljan iz anekāntavāde. Od tod pot vodi naprej do Martina Luthra Kinga in do gibanj nenasilnega odpora po svetu — to je najdaljnosežnejši svetovni učinek džainizma.

✦Matematika in logika — džainska kozmologija je zahtevala delo z ogromnimi števili, kar je prineslo zgodnje ukvarjanje z zaporedji, kombinatoriko in pojmom neskončnosti; Mahāvīrācārya (9. st., Gaṇita-sāra-saṃgraha) je prvi indijski avtor samostojnega matematičnega učbenika, neodvisnega od astronomije.

✦Književnost — obsežna prakritska, apabhraṃśa, kanadska (Pampa, Ranna) in tamilska produkcija; džainski avtorji so nesorazmerno prispevali k razvoju ljudskih jezikov, ker so nauk namerno pisali v govorjenem jeziku.

4. Nazadovanje na jugu. Med 7. in 13. stoletjem šaivski in vaišnavski bhakti-preporod džainizem v Tamil Nadu skoraj izbriše. Hagiografija Periya Purāṇam opisuje nabodenje 8000 džainov po razpravi s Campantarjem; zgodovinskost dogodka je zelo dvomljiva, njegova vloga v izročilu obeh strani pa je resnična in jo modul navaja, ne zamolči (glej Shaiva).

5. Kar je treba zavrniti ali popraviti.

✦"Džainizem je hindujska sekta." Ne. Glej uvod.

✦"Džainizem je veja budizma" ali obratno. Ne; sta vzporedni šramanski tradiciji. Jacobi (1880-a).

✦"Mahāvīra je ustanovil džainizem." Je 24. tīrthaṅkara in reformator Pārśvove tradicije.

✦"Mahāvīra in Buddha sta se srečala." Ni izpričano; sta pa sodobnika in delujeta v istem prostoru.

✦"Sallekhanā je samomor." Pravno in versko sporno; džainska utemeljitev je drugačna, Vrhovno sodišče je prepoved zadržalo. Modul navaja spor, ne razsodbe.

✦"Džaini so pacifisti v političnem smislu." Ahiṃsā je asketska in osebna etika; džainske skupnosti so zgodovinsko podpirale kralje in vojske in imele svoje bojevnike. Poenostavitev v obe smeri je netočna.

✦"Kipi tīrthaṅkar so podobe bogov." Niso; tīrthaṅkara ne posluša in ne posreduje. Čaščenje je vzgojno dejanje častilca.

✦Razmerje do hinduizma — izrecno: džainizem NI hindujska sekta. Zavrača Vede, zavrača Boga stvarnika, zavrača brahmansko posredništvo, ima lasten kanon, lasten samostanski red, lastno kozmologijo in lastno pot odrešitve. Deli pa s hindujskim okoljem jezik, družbene običaje in besednjak karmana in saṃsāre. Glej Sanatana, Veda.

✦Budizem (vzporednica, obravnavana zunaj tega sklopa) — najbližja tradicija: obe sta šramanski, nevedski, ateistični glede stvarnika, obe imata samostanski red in cāturmāso, oba ustanovitelja sta sodobnika iz Magadhe. Razlike: džainizem ima večno dušo (jīva), budizem jo zanika (anattā); džainizem ima karman kot snov, budizem kot voljno dejanje; džainizem gre v askezi znatno dlje, budizem uči srednjo pot; džainizem je preživel v Indiji, budizem tam skoraj izginil.

✦Shaiva (sklop B) — zgodovinsko tekmovanje v Tamil Nadu in Karnataki; obojestransko polemično izročilo, vključno z nasilnimi hagiografskimi prizori.

✦Vaishnava (sklop B) — džainska Rāmāyaṇa (Paumacariya) kot dokaz, da si tradiciji delita zgodbe, ne pa teologije; Neminātha kot Kṛṣṇov bratranec v džainski različici.

✦Ayurveda (sklop B) — džainska ahiṃsā je vplivala na nenasilne in vegetarijanske prvine indijske terapevtike; hkrati je v napetosti z živalskimi sestavinami klasičnih receptov.

✦Jyotisha (sklop B) — džainska besedila imajo lastno astronomsko-kozmološko izročilo (Sūryaprajñapti, Candraprajñapti), starejše in neodvisno od helenističnega prevzema — koristna primerjalna kontrolna točka.

✦Yoga — džainska sāmāyika, kāyotsarga in tapas so med najstarejšimi izpričanimi meditativnimi in telesnimi asketskimi praksami v Indiji, vzporedne in ne izpeljane iz patanjalijevske joge.

✦SikhDharma (sklop B) — druga religija tega sklopa, ki je prav tako izrecno NI hindujska sekta, čeprav iz povsem drugega razloga in iz povsem drugega časa: džainizem je starejši od hinduizma v njegovi klasični obliki, sikhizem pa je nastal 2000 let pozneje kot samostojno razodetje.

✦Sarna (sklop B) — Sammeda Śikharjī leži na območju, ki je sveto tudi adivasijskim skupnostim (Santali imenujejo hrib Marang Buru); spor o njem je primer prekrivajočih se svetih geografij dveh manjšinskih tradicij.

Primarna besedila:

✦Śvetāmbarski kanon (Āgame, 45 besedil, ardhamāgadhski prakrit): Ācārāṅga-sūtra (najstarejše), Sūtrakṛtāṅga, Bhagavatī-sūtra, Uttarādhyayana, Kalpa-sūtra (Bhadrabāhu; berilo za Paryuṣaṇo).

✦Digambarski korpus: Ṣaṭkhaṇḍāgama, Kaṣāyapāhuḍa; Kundakunda, Samayasāra, Pravacanasāra, Niyamasāra.

✦Tattvārtha-sūtra (Umāsvāti/Umāsvāmī) — priznana pri obeh vejah.

✦Haribhadra, Ṣaḍdarśanasamuccaya, Yogadṛṣṭisamuccaya; Hemacandra, Yogaśāstra, Triṣaṣṭiśalākāpuruṣacarita; Yaśovijaya (17. st.).

✦Vimalasūri, Paumacariya (džainska Rāmāyaṇa); Mahāvīrācārya, Gaṇita-sāra-saṃgraha (9. st.).

Sekundarna literatura:

✦Dundas, P. (2002). The Jains. 2. izd., Routledge. — osrednji sodobni pregled; kritičen, natančen, ne olepšuje (npr. o mesu pri Mahāvīri, o nasilju v džainski zgodovini, o pozni dataciji Kundakunde).

✦Jaini, P. S. (1979). The Jaina Path of Purification. University of California Press. — najboljša predstavitev nauka od znotraj in hkrati akademsko.

✦Jaini, P. S. (1991). Gender and Salvation. University of California Press. — o sporu, ali se ženska lahko osvobodi.

✦Jacobi, H. (1884, 1895). Jaina Sūtras. Sacred Books of the East 22 in 45. — prevodi in dokaz samostojnosti džainizma.

✦Cort, J. (2001). Jains in the World. Oxford University Press. — etnografija laičnega džainizma v Gudžaratu.

✦Wiley, K. (2004). Historical Dictionary of Jainism. Scarecrow Press.

✦Babb, L. (1996). Absent Lord: Ascetics and Kings in a Jain Ritual Culture. University of California Press.

✦Laidlaw, J. (1995). Riches and Renunciation. Oxford University Press. — o razmerju med bogastvom in odpovedjo.

✦Flügel, P. — raziskave o Terāpanthi, Sthānakavāsījih in sodobnem džainizmu; o sallekhani.

✦Balcerowicz, P. — džainska logika in anekāntavāda.

✦Census of India 2011 — podatki o številu in pismenosti.

✦Sodni gradivi: Nikhil Soni v. Union of India (Rajasthan HC, avgust 2015) in zadržanje pri Vrhovnem sodišču Indije (2015).

Stopnja zanesljivosti:

✦Visoka: samostojnost džainizma kot religije in njegova nevedskost; zavrnitev Boga stvarnika; verjetna zgodovinskost Pārśvanāthe in zgodovinskost Mahāvīre; Mahāvīra kot reformator, ne ustanovitelj; sodobnost z Buddho; razcep Digambara/Śvetāmbara in njegove sporne točke; koncil v Valabhīju; Tattvārtha-sūtra kot skupno besedilo; nauk o ahiṃsi, anekāntavādi, syādvādi in o karmanu kot snovi; kip v Śravaṇabeḷagoli (981) in Mahāmastakābhiṣeka; obredni koledar (Paryuṣaṇa, Kṣamāvaṇī, Mahāvīra-jayantī, Dīvālī kot nirvāṇa); pomen džainskih rokopisnih knjižnic; vpliv Śrīmada Rājacandre na Gandhija; podatki popisa 2011; potek pravnega spora o sallekhani 2015; status manjšine 2014; protesti glede Sammeda Śikharjija 2022–2023.

✦Srednja: datacija Mahāvīrove smrti (stroka ok. 425–400 pr. n. št., tradicija 527 pr. n. št.); datacija Kundakunde (od 1.–2. do 8. st.); zgodovinskost Candragupte Maurye kot džaina; natančna letnica koncila v Valabhīju (453 ali 466); obseg dejanskega džainskega vpliva na indijsko vegetarijanstvo kot celoto; velikost diaspore.

✦Nizka / sporno: zgodovinskost prvih 22 tīrthaṅkar (mitska); ali je Pārśvov red obstajal v obliki, kot ga opisujejo poznejša besedila; zgodovinskost nabodenja 8000 džainov v tamilskem izročilu (verjetno hagiografska konstrukcija); povezava zgodnjega džainizma z indsko civilizacijo (občasno trdena, nedokazana); ali je sallekhanā pravno vzdržna kot ne-samomor (odprto).

✦Izrecno zavrnjeno: džainizem kot hindujska sekta; džainizem kot veja budizma ali budizem kot veja džainizma; Mahāvīra kot ustanovitelj religije; predstava, da so tīrthaṅkare bogovi, ki poslušajo molitve; branje džainske svastike skozi evropsko zgodovino 20. stoletja; poenostavitev, da je bila džainska skupnost politično pacifistična skozi vso zgodovino.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-01.