Inuitska kozmologija Sila

Sila je najtežji pojem v vsej tej kategoriji, ker ga ni mogoče prevesti.

Ena beseda pomeni hkrati:

✦zrak in ozračje,

✦vreme,

✦zunanjost, "zunaj" (nasproti notranjosti hiše),

✦nebo in vesolje,

✦razum, pamet, zavest, modrost,

✦in kozmično silo, ki vse to prežema.

Vse to je isti pojem, ne šest različnih pomenov ene besede. Inuitski jezik tu ne loči tega, kar evropski jeziki ločujejo: zunanji svet in razum sta ista stvar, ker sta oba sila.

To je razvidno iz izpeljank, ki so v vsakdanji rabi še danes:

✦silarjuaq — "velika sila" = vesolje;

✦silatujuq — "ima veliko sile" = moder, razsoden, preudaren;

✦silaittuq — "brez sile" = neumen, nepremišljen;

✦silaluk — "slaba sila" = grdo vreme;

✦silaqsaq / silarnaq — jasno vreme.

Torej: kdor je moder, ima v sebi več tistega, iz česar je narejeno nebo. To ni pesniška podoba; to je zgradba jezika.

Kaj je sila v verskem smislu

Sila ni bog. Ni oseba, ni upodobljena, ni imela svetišča, nima mita o svojem rojstvu, ne nastopa v pripovedih kot lik z značajem. Kadar so jo viri poimenovali Silap Inua — "gospodar sile" —, so ji pripisali lastnika; a tudi ta ostaja brezobličen.

Najbolj znano pričevanje je zapisal Knud Rasmussen leta 1924 v Aljaski, ko mu je obrednik Najagneq povedal, kaj je sila:

To je eden najlepših opisov božanskega v vsej svetovni literaturi o religijah in je razlog, da ta modul obstaja samostojno.

Zakaj sila ni "duh vremena"

Ker sila ni nekaj v vremenu — sila je hkrati vreme in tisto, kar vreme uravnava, in hkrati človekova sposobnost, da to razume. Slabo vreme ni znamenje jeze; slabo vreme je jeza.

To ima neposredno posledico: kadar ljudje kršijo prepovedi, se vreme pokvari. Ni potrebno posredovanje, ni potrebna kazen; razmerje je neposredno. Prav zato je bilo v inuitskem svetu spoštovanje prepovedi (tirigusuusiit, pittailiniq) tako natančno in tako obsežno: napačno ravnanje ne prizadene samo tistega, ki ga stori, ampak vreme za vso skupnost.

Kaj sila ni

✦Ni "inuitski bog neba". Ta prevod je najpogostejši in najbolj zavajajoč.

✦Ni monoteistično vrhovno bitje. Nekatera misijonarska in zgodnja etnografska poročila so jo tako predstavljala, ker so iskala "vrhovnega boga"; to je vnos od zunaj.

✦Ni ženskega ali moškega spola. Nekateri viri navajajo moško obliko, Najagneq pa opisuje ženski glas. Spol ni bistvena lastnost.

✦Ni Sedna. Sedna je gospodarica morskih živali, določna postava z mitom, imenom in podobo; sila je neosebna sila zraka. Skupaj tvorita dva pola inuitskega sveta — morje in zrak — in ju je treba brati skupaj, ne pa zamenjevati. Glej Sedna.

✦Ni enotna po vseh inuitskih in jupiških skupinah. Kanadski, grenlandski in aljaški pomeni se razlikujejo; jupiška ella / ellam yua je sorodna, a ne ista. Glej YupikAngalkuq.

Inuitski svet sega od Čukotke do vzhodne Grenlandije — čez štiri države in okoli 6000 km, in je jezikovno presenetljivo enoten: govorec iz Grenlandije in govorec iz severne Aljaske se z nekaj truda razumeta.

✦Grenlandija (Kalaallit Nunaat) — kalaallit (zahodna), tunumiit (vzhodna), inughuit (severna, Thule). Rojstni kraj Rasmussena. Grenlandščina je edini inuitski jezik z državnim statusom.

✦Nunavut (Kanada) — Iglulik, Netsilik, Kivalliq, Baffin. Osrednje območje Rasmussenovega gradiva in današnje politike Inuit Qaujimajatuqangit.

✦Nunavik (severni Quebec) in Nunatsiavut (Labrador) — Labrador je bil pokristjanjen že v 18. stoletju (Moravci) in ima najstarejši pisni korpus.

✦Nunakput / Inuvialuit (Severozahodna ozemlja) — Mackenzie in Copper Inuiti.

✦Severna in severozahodna Aljaska — Iñupiat (Utqiaġvik, Point Hope, Kotzebue). Tu je Rasmussen zapisal Najagneqov opis.

✦Jugozahodna Aljaska in Čukotka — Jupiki; sorodni, a jezikovno ločeni — glej YupikAngalkuq. Njihov ustrezni pojem je ella / ellam yua.

✦Ločnica, ki jo modul dosledno drži: Inuiti (inuitska veja, od Aljaske do Grenlandije) in Jupiki (jupiška veja, Aljaska in Čukotka) sta dve različni veji eskimsko-aleutske jezikovne družine. Sorodstvo je resnično, jezika pa nista medsebojno razumljiva. "Eskim" je krovni izraz, ki je v Kanadi in Grenlandiji nesprejemljiv, na Aljaski pa se še uporablja, ker zajema tudi Jupike, ki niso Inuiti.

✦Sila v pokrajini — nima kraja. To je za religijo nenavadno in pomembno: medtem ko imajo Sami sieidije, Evenki bugady in Sahe serge, sila nima nobenega naslova. Njeno prebivališče je zrak.

Ker sila ni božanstvo, tu ne naštevamo panteona, ampak pojme — to je za ta modul edina pravilna oblika.

Angakkuq in sila

Angakkuq ni "duhovnik sile". Sile se ne nagovarja z obredom, ker ni oseba. Kar angakkuq počne, je:

✦potovanje k Sedni, da odveže njene lase in tako sprosti divjad;

✦iskanje izgubljene tarniq;

✦razkrivanje kršenih prepovedi — javna izpoved pred skupnostjo, ki je pogosto edino, kar vreme popravi;

✦vedeževanje (qilaniq — dviganje glave ali kamna na vrvici, ki postane težka ali lahka kot odgovor);

✦boj z drugimi angakkuiti.

Bistveno: kadar je vreme slabo, angakkuq ne moli k sili — ampak ugotovi, kdo je prekršil prepoved. Zdravilo za slabo vreme je izpoved, ne daritev. To je ena najbolj svojskih potez inuitske religije in jo velja poudariti: religija brez daritve in brez molitve k vrhovni sili.

Svet brez ustvarjenja

Inuitska kozmologija nima izdelanega mita o stvarjenju sveta. Najbolj razširjena formulacija je preprosta: "Bilo je tako. Ne vemo, zakaj." Rasmussen jo je večkrat zapisal skoraj dobesedno.

Kar mit ima, je nastanek reda: pripovedi o tem, kako je nastala smrt, kako sta nastala sonce in mesec, kako je Sedna padla v morje, kako so ljudje in živali nekoč govorili isti jezik in kako se je to končalo.

To je za primerjalno vedo o religijah pomembno: sistem, ki ima izdelano etiko, obsežne prepovedi, teorijo duše in obrednike, a ne potrebuje kozmogonije.

"Ne verjamemo — bojimo se"

Rasmussen je od igluliškega obrednika Aue dobil odgovor, ki je postal najbolj navajan stavek inuitske religije:

Aua mu je nato razložil: bojimo se sile, ker je ne poznamo; bojimo se Sedne, ki jo prizadenemo z ravnanjem; bojimo se duš ubitih živali; bojimo se lakote in mraza. In prav zato imamo prepovedi.

To ni izraz praznoverja; to je natančna teološka izjava. Inuitska religija ne temelji na verovanju v nekaj, ampak na razmerju s svetom, ki je resnično nevaren in ki se odziva na ravnanje.

Sonce in Mesec

Brat in sestra. V temi ji nekdo prihaja ponoči; da ga prepozna, si namaže roke s sajami in ga označi. Ko vidi, da je brat, si v sramoti odreže dojko (ali si označi obraz), zgrabi gorečo bakljo in zbeži; brat za njo z bakljo, ki mu ugasne in ostane le žareč ogorek. Vzpneta se v nebo: ona postane Sonce, on Mesec, ki še vedno le tli. Zato Mesec še vedno lovi Sonce po nebu.

Mesec (Taqqiq) je moški in nevaren; skrbi za rojstva in nosečnost, in prav on je pogosto obiskan v angakkuqovem potovanju.

Ljudje in živali

Ločnica je prepustna. Živali imajo inuo; nekoč so govorile in bile ljudje. Ubita žival ne izgine — njena duša se vrne, če se z njo pravilno ravna. Zato: tjulnju se ob smrti da požirek sladke vode; kosti se ne zlomi in ne meša; določenega dela ne obdelujeta morje in kopno hkrati (velike prepovedi ločujejo morsko in kopensko: kože karibuja se ne sme šivati na ledu, tjulnjevega mesa se ne sme jesti isti dan kot karibujevega).

Prav ta ločitev med morjem in kopnim je najbolj sistematična poteza inuitskih prepovedi in stoji v neposredni zvezi z dvema silama: Sedno (morje) in Sila (zrak, kopno, vreme).

Sila in podnebne spremembe

Sodobni pomen, ki ga ni mogoče izpustiti. Inuitski starešine so od devetdesetih let dalje opisovali spremembo z besedo uggianaqtuq — "vede se nepričakovano, kakor znanec, ki se je nenadoma spremenil". Ker sila pomeni hkrati vreme in razum, sprememba vremena v inuitskem izražanju ni le fizični pojav, ampak sprememba v razmerju. V razpravi o Arktiki se pojem uporablja kot domači izraz za to, kar zahodna znanost imenuje podnebni sistem — in kot ugovor zoper predstavo, da je vreme le podatek.

Modul ta pomen navaja kot sodobno rabo z visoko zanesljivostjo glede tega, da je raba resnična in razširjena — ne pa kot dokaz o kakršni koli starodavni "ekološki modrosti", kar bi bila romantizacija.

Opozorilo: inuitska religija je bila religija prepovedi in izpovedi, ne daritev in praznikov. Obredni koledar je bil skromen; obredno breme je bilo v vsakdanjem ravnanju.

✦Prepovedi (tirigusuusiit) — osrednja obredna oblika. Ločevanje morskega in kopenskega; pravila po porodu (do enega leta); pravila po smrti (prepoved dela, šivanja, lova); prepovedi za lovca in za njegovo ženo.

✦Javna izpoved — ob slabem vremenu ali odsotnosti divjadi angakkuq zbere skupnost in razkrije kršitve; kršitelj prizna pred vsemi. To je bilo edino resnično redno skupnostno obredje.

✦Potovanje k Sedni (Takannaaluk) — angakkuq se spusti na morsko dno, se prebije mimo njenih čuvajev, ji razčeše in razveže lase, v katerih se je zapletla nesnaga človeških prekrškov, in tako sprosti tjulnje. Osrednji obred inuitskega verskega sveta. Glej Sedna.

✦Qilaniq — vedeževanje z dviganjem glave ali predmeta na jermenu; teža pomeni odgovor.

✦Tivajuut / Sedna-obred (Iglulik) — zimski obred ob najkrajšem dnevu; dva zamaskirana moška, obredna zamenjava partnerjev, ugašanje in prižiganje svetilk. Najbolj obredno izdelan dogodek inuitskega leta.

✦Ugašanje in prižiganje svetilk — ob obratu leta; v deželi polarne noči je svetilka (qulliq) obredno središče doma; danes je prižiganje qulliqa uvodni obred vseh javnih dogodkov v Nunavutu.

✦Ravnanje z ubito živalijo — požirek sladke vode tjulnju; kosti; darovanje delov morju ali tundri.

✦Prvi ulov (sivullirniq) — otrokov prvi ulov se razdeli celotni skupnosti.

✦Obredi ob rojstvu in imenovanju (atiq) — otrok prejme ime pokojnika in z njim njegovo mesto v sorodstvu.

✦Bobenski ples (qilaut, sakiaq) — pesem in ples ob obročnem bobnu z ročajem, ki se udarja po okvirju, ne po koži. Pesemski dvoboji (iviutit, grenlandsko ivertut) so bili tudi pravna ustanova: spor se je razrešil s posmehljivimi pesmimi pred skupnostjo.

✦Sodobno: prižig qulliqa ob vsaki javni slovesnosti; Nunavutov dan; Inuit Qaujimajatuqangit kot upravno načelo; festival Toonik Tyme in Kalaallit Nunaat Ullortuneq.

Sila se ne upodablja — kar je za modul o kozmološkem pojmu logično in ga ni treba obžalovati. Kar se upodablja, je vse drugo:

✦Qulliq — polkrožna svetilka iz milnika s stenjem iz mahu in tjulnjevo maščobo. Hkrati luč, ogrevanje, kuhališče in sušilnica. Osrednji predmet doma in danes najmočnejši inuitski simbol; upravlja ga ženska.

✦Tupilak — vzhodnogrenlandska podoba; nekdaj zloben predmet, sestavljen iz kosti in delov trupel, poslan proti sovražniku; danes izrezljana figura iz kosti ali roga, ki je postala prepoznaven grenlandski izdelek. Preobrazba iz obrednega orožja v umetniški predmet je sama po sebi poučna.

✦Maske (Aljaska, Jupiki) — glej YupikAngalkuq; kanadski Inuiti so jih uporabljali redkeje.

✦Inukšuk (inuksuk, mn. inuksuit) — kamnita postava; označuje pot, lovišče ali kraj. Ni versko znamenje in ni idol — je sporočilo v pokrajini. Danes glavni simbol Nunavuta in kanadske Arktike. Njegovo pretvarjanje v "duhovni znak" je sodobna, ne izvirna raba.

✦Amuleti (aarnguat) — kremplji, zobje, kljuni, kosi kože, prišiti na obleko; vsak ima svojo lastnost in svoj izvor.

✦Tatuji (kakiniit, tunniit) — ženski obrazni in telesni tatuji; označujejo prehode, sposobnost in pripadnost. Prepovedani z misijonom, od 2010. let obnovljeni kot gibanje (Inuit Tattoo Revitalization).

✦Amauti — ženska parka z vrečo za otroka na hrbtu; hkrati obleka in obredni prostor: otrok je do nekaj let v neposrednem stiku z materino kožo.

✦Krog, veter in prazen prostor — v sodobni inuitski umetnosti (Kenojuak Ashevak, Pitseolak Ashoona, kiparstvo Cape Dorseta) se sila najpogosteje pojavlja kot ptica, veter, vrtinec ali prazna ploskev.

✦Odsotnost templja, oltarja in podobe božanstva — to je sámo po sebi ikonografsko dejstvo tega modula.

1. Rasmussen je bil Inuit. Knud Rasmussen (1879–1933) je bil rojen v Grenlandiji, njegova mati je bila deloma inuitskega rodu, govoril je grenlandščino kot materni jezik. Zato je gradivo Pete thulske odprave (1921–1924) kakovostno drugačno od skoraj vsega drugega kolonialnega etnografskega gradiva na svetu: nastalo je brez tolmača, v pogovoru, in obrednikom, ki so mu odgovarjali, ni bilo treba prevajati pojmov v tuji okvir. Aua, Igjugarjuk, Najagneq in drugi so v teh zvezkih navedeni z imenom in v prvi osebi.

Kljub temu velja previdnost: Rasmussen je gradivo urejal za evropsko bralstvo, izbiral, kaj je "duhovno", in ga podal v literarno dovršeni obliki. Njegova zanesljivost je visoka, njegova nevtralnost ni popolna.

2. Boas in njegovi popravki. Franz Boas, The Central Eskimo (1888), je postavil temelj, a je delal eno leto, deloma prek kitolovskih posrednikov in z omejenim znanjem jezika. Sodobna raziskava (Laugrand in Oosten, Saladin d'Anglure, Fienup-Riordan) je pokazala, da je: (a) sistem predstavil bolj urejeno, kot je bil; (b) prepovedi podal kot pravila, ne kot razmerja; (c) pod vplivom časa iskal "vrhovnega boga". Boasa je treba brati kot izhodišče, ne kot merilo.

3. Kaj je pokristjanjenje spremenilo. Ne toliko nauk kot pojmovnik in obredno vlogo:

✦tuurngaq ("duh pomočnik") je postal "hudič";

✦angakkuq je postal "čarovnik" v slabšalnem pomenu; angakkuiti so bili javno ponižani, prisiljeni k izpovedi in v nekaterih primerih preganjani;

✦prepovedi so bile razglašene za praznoverje in odpravljene hitro in množično — ponekod v enem samem letu;

✦javna izpoved pa je našla novo obliko v krščanskem obredu spovedi in v prebujenjskih gibanjih. Nadaljevanje oblike ob zamenjavi vsebine.

4. Habakuk (1787–1793). Vzhodnogrenlandsko oziroma osrednjegrenlandsko gibanje, v katerem sta Habakuk in Maria Magdalena na podlagi videnj oblikovala skupnost, ki je združevala krščanske in inuitske prvine (izpoved, videnja, novo obredje, pričakovanje). Zatrto s posredovanjem Moravcev. To je edini pravi primer obnovitvenega verskega gibanja v inuitskem svetu in ga velja brati vzporedno z altajskim burhanizmom (Burkhanism).

5. Kaj je res razdrlo obredni svet. Ne misijon, ampak 20. stoletje: prisilna naselitev v vasi, internatske šole, pobijanje pasjih vpreg v Kanadi v petdesetih in šestdesetih letih, preselitve v Visoko Arktiko (1953, 1955) in tuberkulozne odprave, ki so ljudi za leta odpeljale na jug. Ko so izginili tabori, lov v malih skupinah in sezonske selitve, so izginile tudi razmere, v katerih so prepovedi imele pomen.

6. Sodobno ovrednotenje — in njegova past. Pojem sila je danes v šolskih programih, v upravnih načelih Nunavuta (Inuit Qaujimajatuqangit) in v okoljski razpravi. To je resnično in dobro dokumentirano. Hkrati pa je pojem privlačen za zunanje bralce, ki v njem iščejo "arktično modrost", "ekološko duhovnost" ali potrditev lastnih predstav. Modul zato dosledno loči: (a) izpričano zgodovinsko rabo, (b) sodobno inuitsko rabo, (c) zunanjo romantizacijo — in tretjo zavrača.

7. Kar je treba popraviti.

✦"Sila je inuitski bog neba." Izrecno zavrnjeno — ni bog, ni oseba, ni upodobljen, nima mita.

✦"Sila je vrhovno bitje inuitskega monoteizma." Zavrnjeno — vnos misijonarskega in zgodnjeetnografskega iskanja vrhovnega boga.

✦"Sila in Sedna sta isto ali sta par." Zavrnjeno kot enačba, sprejeto kot razmerje — sta dva pola (zrak in morje), a različne vrste: ena neosebna sila, druga določna postava z mitom.

✦"Inuiti so imeli šamanizem kot Sibirci." Delno — vloga angakkuqa je vsebinsko primerljiva, a inuitski sistem nima daritve, nima obrednega bobna kot kozmološkega zemljevida in nima nebeškega božanstva, ki bi ga bilo mogoče nagovoriti.

✦"Inuitska religija je ekološka duhovnost." Zavrnjeno kot opis — bila je sistem prepovedi in strahu v smrtno nevarnem okolju, ne nauk o skladju z naravo. Njegove posledice so bile pogosto varovalne, njegov namen ni bil varstvo narave.

✦"Inuiti nimajo mita o stvarjenju, ker so izgubili izročilo." Zavrnjeno — odsotnost kozmogonije je značilnost sistema, ne vrzel v gradivu.

✦Sedna — obvezno soberilo in drugi pol istega sveta.

Skupaj tvorita inuitsko ureditev sveta: zgoraj zrak, spodaj morje, med njima človek in njegove prepovedi. V mnogih skupinah stoji ob njiju Mesec (Taqqiq) kot tretja velika sila. Modula je treba brati skupaj; ločeno sta oba zavajajoča.

✦YupikAngalkuq — sorodno, a ne isto, in tu je razmejitev najbolj potrebna. Jupiški ustreznik sile je ella in njegov lastnik Ellam Yua; pomen je podoben (zrak, vreme, zavest, svet), jezika pa nista medsebojno razumljiva. Inuiti in Jupiki sta dve veji eskimsko-aleutske družine, ne dve narečji enega ljudstva. Poleg tega je jupiški obredni svet bogatejši: maske, plesne hiše (qasgiq), izdelan zimski obredni koledar (Nakaciuq, Kelek, Elriq) — česar kanadski Inuiti v tej meri niso imeli. Zamenjava obeh je najpogostejša napaka v literaturi o Arktiki.

✦SakhaAiyy — natančna vzporednica brez sorodstva. Sahaški salgyn-kut ("zračna duša") in tyyn ("dih") ob inuitskem anirniq ("dih, duša-dih"); sahaški kut, ki se lahko izgubi, ob inuitski tarniq, ki jo je treba iskati. Oboje razume dih kot hkrati osebno in kozmično sestavino; oboje pozna izgubo dela osebe kot vzrok bolezni. Med sahaščino (turško) in inuktitutom (eskimsko-aleutsko) ni sorodstva — gre za cirkumpolarno vzporednico, ne za skupen izvor.

✦EvenkiShamanism — najlepša pojmovna vzporednica v kategoriji. Evenški buga pomeni hkrati svet, nebo, kraj in vrhovno silo; inuitska sila pomeni hkrati zrak, vreme, vesolje in razum. Dva neodvisna primera iste rešitve: en izraz za svet in za tisto, kar ga preveža, brez osebnega boga. To je najmočnejši argument v celotni kategoriji za trditev, da severni sistemi božanskega pogosto ne postavljajo v osebo, ampak v okolje. Razlika: evenški obrednik potuje po rodovni reki, inuitski navzdol skozi morje.

✦SamiNoaidi — dva različna odgovora na isto vprašanje. Sami so svetost umestili v kraj (sieidi, saivo, bassevárri); Inuiti so jo razpustili v zrak. Samijska svetost ima natančen naslov v pokrajini, inuitska nima nobenega. To je verjetno posledica gospodarstva: Sami so se gibali po ustaljenih poteh med ustaljenimi kraji, Inuiti pa po ledu, ki vsako leto nastane in izgine. Na ledu ni mogoče postaviti svetega kamna.

✦Tengrism — površinska podobnost, ki jo je treba zavrniti. Turško Tengri je hkrati nebo in bog; inuitska sila je hkrati zrak in sila. Podobnost je resnična, sorodstva ni, in razlika je bistvena: Tengri je nagovorljiv in mu je mogoče darovati; sila ni in ji ni. Vsakršno enačenje "Tengri = Sila" modul zavrača.

✦Burkhanism — vzporednica prek grenlandskega gibanja Habakuka in Marie Magdalene (1787–1793): videnje, novo obredje, mesijansko pričakovanje, združitev domačega in prišlega, hitro zatrtje. Edina primerljiva postava v inuitskem svetu.

✦Zunaj kategorije — 14_Severna_Amerika (severozahodna obala in subarktika: gospodarji živali, vračanje kosti, prepovedi, maske; Dene in Cree kot najbližji kopenski sosedje); 19_Primerjalna_Mitologija (neosebna kozmična sila: polinezijska mana, algonkinski manitou, sioujski wakan, kitajski qi — sila spada v to družino pojmov in jo je smiselno obravnavati skupaj z njimi, z opozorilom, da nobeden od teh ni prevod drugega); 18_Svetovne_Religije (moravski in danski misijon kot dejavnik).

Primarni viri

✦Rasmussen, K. — Report of the Fifth Thule Expedition 1921–24: zv. VII (1929) Intellectual Culture of the Iglulik Eskimos; zv. VIII (1931) The Netsilik Eskimos; zv. IX (1932) Intellectual Culture of the Copper Eskimos; zv. X (1952) The Alaskan Eskimos. Osrednji vir; Najagneqov opis sile je v zv. X. Rasmussen je bil grenlandskega inuitskega rodu in je delal brez tolmača — kar to gradivo postavlja med najboljše kolonialnodobno etnografsko gradivo na svetu.

✦Rasmussen, K. (1927). Across Arctic America. — dostopnejša pripoved iste odprave.

✦Pričevanja poimensko navedenih obrednikov: Aua (Iglulik), Igjugarjuk (Caribou), Najagneq (Aljaska), Ivaluardjuk, Orpingalik. To so imenovani inuitski glasovi, ne anonimni "informatorji" — kar je za vir iz dvajsetih let 20. stoletja izjemno.

✦Boas, F. (1888). The Central Eskimo. Bureau of American Ethnology. — prvo veliko delo; brati z zadržkom. Prav tako The Eskimo of Baffin Land and Hudson Bay (1901, 1907).

✦Bogoras, W. (1904–1909). The Chukchee; Jochelson, W. The Koryak — sibirska stran; gradivo Jesupove severnopacifiške odprave.

✦Egede, H. (1741). Det gamle Grønlands nye Perlustration; Egede, P.; Cranz, D. (1765). Historie von Grönland — misijonska poročila; najstarejši sistematični opisi, in hkrati dokumenti o uničenju.

✦Ustno izročilo, zbrano v 20. in 21. stoletju — programi Nunavut Arctic College (Interviewing Inuit Elders, Inuit Perspectives on the 20th Century, ur. Oosten in Laugrand), Igloolik Oral History Project, Inuit Heritage Trust. Najpomembnejši sodobni primarni korpus, zbran od Inuitov in za Inuite.

✦Predmetni korpus — qulliq, amuleti, tupilaki, bobni: Grenlandski nacionalni muzej (Nuuk), Nationalmuseet (København), Canadian Museum of History, Smithsonian NMNH/NMAI.

Sekundarna literatura

✦Laugrand, F. & Oosten, J. (2010). Inuit Shamanism and Christianity: Transitions and Transformations in the Twentieth Century. McGill-Queen's UP. — najboljše sodobno delo o preobrazbi; osrednje za razumevanje, kaj se je z angakkuiti in s pojmovnikom zgodilo.

✦Laugrand, F. & Oosten, J. (2008). The Sea Woman: Sedna in Inuit Shamanism and Art. University of Alaska Press.

✦Merkur, D. (1985). Becoming Half Hidden: Shamanism and Initiation among the Inuit. Stockholm. — sistematična obravnava angakkuqovega poklica in videnj.

✦Saladin d'Anglure, B. (2006). Être et renaître inuit: homme, femme ou chamane. Gallimard. — o imenu-duši (atiq), o sorodstvu prek imen in o "tretjem spolu" (sipiniq); najizvirnejši prispevek k razumevanju inuitske osebe.

✦Fienup-Riordan, A. (1994). Boundaries and Passages: Rule and Ritual in Yup'ik Eskimo Oral Tradition. University of Oklahoma Press; in (1990) Eskimo Essays. — za jupiško stran in za razmejitev; glej YupikAngalkuq.

✦Nuttall, M. (1992). Arctic Homeland: Kinship, Community and Development in Northwest Greenland. — sodobna Grenlandija.

✦Sonne, B. (2017). Worldviews of the Greenlanders: An Inuit Arctic Perspective. University of Alaska Press. — temeljit pregled grenlandskih predstav.

✦Leduc, T. B. (2010). Climate, Culture, Change: Inuit and Western Dialogues with a Warming North. University of Ottawa Press. — osrednje delo o sili in podnebnih spremembah.

✦Watt-Cloutier, S. (2015). The Right to Be Cold. Penguin. — inuitski glas o podnebju in pravicah.

✦Kunuk, Z. & Mauro, I. (2010). Qapirangajuq: Inuit Knowledge and Climate Change (film). — pričevanja starešin o sili in uggianaqtuq.

✦Qitsualik, R. A. — inuitska pisateljica; eseji o pomenu sile in inue; nujen notranji glas.

✦Hastrup, K., Stuckenberger, N., Searles, E. — sodobna arktična antropologija.

✦Vitebsky, P. (1995). The Shaman. Duncan Baird. — za cirkumpolarni okvir.

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: večpomenskost besede sila (zrak, vreme, zunanjost, nebo, vesolje, razum) in njene izpeljanke (silarjuaq, silatujuq, silaittuq, silaluk) — to je jezikovno dejstvo, ne razlaga; da sila ni upodobljena in nima mita; Najagneqov opis sile, kot ga je leta 1924 zapisal Rasmussen; Auin izrek "ne verjamemo, bojimo se"; pojmi inua, anirniq, tarniq, atiq, tuurngaq, irinaliutit, tirigusuusiit; obstoj obsežnega sistema prepovedi z ločevanjem morskega in kopenskega; javna izpoved kot obredni odgovor na slabo vreme in odsotnost divjadi; angakkuqovo potovanje k Sedni; odsotnost izdelanega mita o stvarjenju sveta; mit o Soncu in Mesecu; vloga qulliqa; premik pomena besede tuurngaq v "hudič" po pokristjanjenju; Rasmussenov inuitski rod in njegovo delo brez tolmača; sodobna raba pojmov sila in uggianaqtuq v inuitskem govoru o podnebnih spremembah.

✦Srednja: v kolikšni meri je oblika Silap Inua ("gospodar sile") starejša in v kolikšni je posledica misijonarskega ter etnografskega iskanja vrhovnega bitja; spol sile (viri se razhajajo; Najagneq navaja ženski glas, drugi viri moško obliko); koliko so se pomeni besede razlikovali med grenlandskimi, kanadskimi in aljaškimi skupinami; razmerje med Silo, Sedno in Mesecem po posameznih skupinah (trojica je dobro izpričana pri Igluličanih, drugod manj); koliko je Rasmussenova literarna oblika vplivala na to, kar danes velja za "inuitsko izražanje"; obseg in razširjenost obreda Tivajuut.

✦Nizka / sporno: zveza med dorsetskim (tuniitskim) obrednim gradivom in poznejšimi inuitskimi predstavami; ali je bila sila kdaj razumljena kot nagovorljivo bitje, ki mu je mogoče darovati; ali je inua vsake stvari isti pojem kot inua sile ali gre za dva različna pomena iste besede; ali sodobna raba pojma v okoljski razpravi ustreza zgodovinskemu pomenu ali gre za novo, čeprav domačo, uporabo; koliko je Boasovo urejeno predstavljanje sistema odsev dejanskega stanja.

✦Izrecno zavrnjeno: da je sila "inuitski bog neba" ali kakršno koli osebno božanstvo; da inuitska religija pozna monoteizem z vrhovnim bitjem; da sta sila in Sedna isto ali da je ena podoblika druge; da je sila prevod polinezijske mane, algonkinskega manitouja ali kitajskega qi (podobnost je stvarna, istovetnost ne); da je inuitska religija "ekološka duhovnost" ali nauk o skladju z naravo; da odsotnost mita o stvarjenju pomeni izgubljeno izročilo; da so Inuiti in Jupiki isto ljudstvo z istim pojmovnikom (jezika sta sorodna, a nista medsebojno razumljiva — glej YupikAngalkuq).

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-02.