Izvirno ime: akua (množina prav tako akua; sorodni pojmi: ʻaumākua — družinski predniki-varuhi, kupua — bitja s spremenljivo podobo, kinolau — "mnoge podobe" enega božanstva, mana — delujoča moč, kapu — posvečena prepoved, noa — prosto, heiau — svetišče, kahuna — obredni ali obrtni strokovnjak)
Predstavitev
Havajska religija ni izumrla vera nekega izginulega ljudstva. Je religija živega ljudstva (Kānaka Maoli, Kānaka ʻŌiwi), ki je bila v 19. stoletju najprej razpuščena od znotraj, nato pol stoletja zatirana od zunaj, in ki se od sedemdesetih let 20. stoletja obnavlja — deloma prek obreda, deloma prek jezika, deloma prek sodnih sporov o svetih krajih.
Modul opisuje panteon in obredni sistem, ne pa ezoteričnega nauka. Ta razlika je pomembna, ker je v angleško govorečem svetu najbolj razširjena "havajska duhovnost" pravzaprav sodobna evropsko-ameriška iznajdba (glej modul Huna), ki s tem, kar je tu opisano, nima zveze.
Kaj ta modul namenoma ne vsebuje
| Ne vsebuje | Zakaj |
|---|---|
| Obrazcev molitev (pule) in obrednih napevov za uporabo | Ti pripadajo hālau in družinam, ki jih prenašajo; modul jih navaja po naslovu, ne po besedilu. |
| Trditev o rodovnikih posameznih havajskih družin | Moʻokūʻauhau je last družin, ne enciklopedije. |
| Prikaza havajske religije kot "skrivnega nauka" | To je novodobna projekcija; havajska religija je bila javna, obredna in državna, ne ezoterična. |
| Navodil za obisk ali "aktiviranje" svetih krajev | Mnogi heiau in puʻuhonua imajo dejanske dostopne omejitve; modul ne spodbuja obiskovanja. |
| Trditve, da je religija "izginila leta 1819" | Netočno — glej razdelek o razcepih. |
Razširjene napačne predstave
| Predstava | Dejansko stanje |
|---|---|
| "Havajci so imeli enotni panteon, kot Grki." | Netočno. Panteon je bil otoško in rodovno razčlenjen: isto božanstvo je imelo drugačne oblike in prednost na Kauaʻiju kot na Hawaiʻiju. Štirje veliki akua so skupni okvir, ne enotna cerkev. |
| "Kahuna pomeni čarovnik." | Netočno. Kahuna pomeni strokovnjak: obstajali so kahuna lapaʻau (zdravilec), kahuna kālai waʻa (graditelj kanujev), kahuna kilo hōkū (astronom), kahuna pule (obrednik). Beseda izhaja iz kahu — skrbnik. |
| "Kapu pomeni 'tabu' v smislu praznoverja." | Preohlapno. Kapu je bil hkrati verski, pravni in politični sistem, ki je urejal razmerja med spoloma, stanovi in viri. Ni bil poljuben. |
| "Religija se je končala leta 1819." | Netočno. Razpuščena je bila državna obredna ureditev. Družinsko čaščenje ʻaumākua, obredi ob ribolovu in kmetijstvu, ter zlasti Peleino čaščenje so se nadaljevali (glej Pele). |
| "Kapitan Cook je bil za Havajce bog Lono." | Sporno. To je predmet ene najbolj znanih razprav v antropologiji 20. stoletja (Sahlins proti Obeyesekereju); modul navaja obe strani in ne razsoja. |
| "Hula je zabava za turiste." | Zavrnjeno kot opis izvora. Hula kahiko je obredna oblika, vezana na akua (zlasti Laka in Pele). Turistična hapa haole oblika je poznejša tržna izpeljanka. |
| "Menehune so bili resnično majhno ljudstvo pred Havajci." | Nizka zanesljivost. Etnografsko so menehune izročilna bitja; poskusi njihove zgodovinske identifikacije so slabo podprti. |
Izvor in časovno obdobje
| Čas | Kaj se zgodi |
|---|---|
| ok. 1000–1200 n. št. | Poselitev Havajskega otočja iz vzhodne Polinezije (Markižki otoki, nato Družbeni otoki). Datacija je bila znatno popravljena: starejše ocene (300–800 n. št.) so po visokoločljivostni reviziji radiokarbonskih datumov (Wilmshurst, Hunt, Lipo, Anderson 2011) zavrnjene v prid poznejše, hitrejše poselitve. |
| ok. 1200–1400 | Obdobje t. i. "dolgih plovb" — izročilo o stikih s Kahiki (Tahiti). Sem izročilo umešča Paʻaa/Paʻao, duhovnika iz Kahikija, ki naj bi prinesel boga Kū, luakini heiau, človeško žrtvovanje in strožji stanovski red. Zgodovinskost Paʻaa je sporna (Kirch, Cachola-Abad); pripoved je verjetno tudi utemeljitvena zgodba poznejših rodov. |
| 1400–1778 | Razvoj kompleksnih otoških poglavarstev (arheologi jih pogosto opišejo kot zgodnjo državnost): obsežni namakalni sistemi loʻi kalo, ribniki loko iʻa, monumentalni heiau, cikel Makahiki, dodelan sistem kapu. |
| 1778–1779 | Prihod Jamesa Cooka. Cook je januarja 1779 pristal v zalivu Kealakekua med praznikom Makahiki; ubit je bil februarja 1779 ob vrnitvi. |
| 1795–1810 | Kamehameha I. z otoka Hawaiʻi združi otočje. Njegov vojni bog je Kūkāʻilimoku — perjanata podoba Kūja. |
| november 1819 | ʻAi Noa ("prosto uživanje"). Šest mesecev po Kamehamejevi smrti Liholiho (Kamehameha II.) na pobudo Kaʻahumanu in Keōpūolani javno je z ženskami in s tem razveljavi ʻaikapu. Ukazano je rušenje heiau in sežig obrednih podob. |
| december 1819 | Bitka pri Kuamoʻo. Kekuaokalani, Liholihov bratranec in varuh Kūkāʻilimokuja, se z zagovorniki starega reda upre in pade; z njim pade tudi njegova žena Manono II. To je oborožen verski spopad znotraj havajske družbe, ne kolonialna vsiljitev. |
| april 1820 | Prihod prvih protestantskih misijonarjev (ABCFM) iz Nove Anglije — v versko praznino, ki so jo Havajci ustvarili sami. Ta zaporedni red je za razumevanje havajske zgodovine odločilen. |
| 1830 | Kaʻahumanu (zdaj kristjanka) izda prepoved javne hule. Prepoved je bila v praksi le delno uveljavljena; hālau so delovali prikrito. |
| 1874–1891 | Vladavina Kalākaue, "veselega monarha". Načrtno oživljanje hule, napevov in izročila; naročilo zapisa Kumulipa. |
| 1893 / 1898 | Strmoglavljenje kraljice Liliʻuokalani ob podpori ameriških naseljencev; leta 1898 priključitev k ZDA. |
| 1896 | Zakon, ki angleščino določi za učni jezik — začetek skoraj stoletnega upada havajščine. |
| 1970-ta | Havajska renesansa: plovba kanuja Hōkūleʻa na Tahiti (1976) z navigacijo brez inštrumentov, oživitev hula kahiko, tekmovanje Merrie Monarch, glasbeni preporod. |
| 1978 | Ustavna skupščina Havajev: havajščina postane uradni jezik zvezne države, ustanovi se Urad za havajske zadeve (OHA). |
| 1983– | Pūnana Leo — jezikovna gnezda; havajščina se vrne kot materni jezik nove generacije. To je eden najuspešnejših jezikovnih preporodov na svetu. |
| 1993 | ZDA sprejmejo Apology Resolution — uradno priznanje nezakonitosti strmoglavljenja leta 1893. |
| 2014–2019 | Spor o Mauna Kea in daljnogledu TMT. Kiaʻi (varuhi) na gori postavijo ahu in vzdržujejo dnevni obredni red. Verski pomen gore je bil izrecno del pravnega in javnega spora. |
Geografsko območje
Havajsko otočje: osem glavnih otokov — Hawaiʻi (Veliki otok), Maui, Oʻahu, Kauaʻi, Molokaʻi, Lānaʻi, Niʻihau, Kahoʻolawe — ter severozahodni otoki (Papahānaumokuākea), ki so v izročilu kraj, od koder izvirajo in kamor se vračajo duše.
Otoška razčlenjenost je verska in ne le upravna. Kauaʻi velja za območje z močnejšim izročilom Kāneja, otok Hawaiʻi za območje Kūja in Pele, Molokaʻi za otok z močnim izročilom obrednega znanja (Molokaʻi Nui a Hina, "otok moči").
Kahoʻolawe (Kanaloa) — otok, ki so ga ZDA do leta 1990 uporabljale kot tarčo za bombardiranje; od leta 1994 vrnjen in obravnavan kot v celoti sveto območje, kjer je dovoljena le kulturna in obnovitvena raba. To je najbolj neposreden sodobni primer havajskega svetega kraja s pravnim statusom.
Mauna Kea — v izročilu Mauna a Wākea, stičišče neba in zemlje, prebivališče Poliʻahu in drugih snežnih božanstev; danes osrednje prizorišče spora o svetih krajih.
Kīlauea / Halemaʻumaʻu — Peleino prebivališče (glej Pele).
Diaspora: velik del Kānaka Maoli danes živi zunaj otočja (zlasti v Kaliforniji, Nevadi, Washingtonu); obredna praksa se prenaša tudi tam.
Božanstva in duhovna bitja
Štirje veliki akua
Ti štirje so bili predmet javnega, državnega ali skupnostnega čaščenja, vsak s svojo vrsto svetišča, letnim časom in obrednim jezikom.
| Akua | Področje | Značilne oblike (kinolau) in obeležja |
|---|---|---|
| Kū | Moč v dejanju: vojna, gozd, sekanje lesa, izdelava kanujev, ribolov na globini | Kūkāʻilimoku (vojni bog Kamehamehe), Kū-moku-hāliʻi (gozd), Kūʻula (ribolov). Kinolau: drevo ʻōhiʻa lehua, kruhovec ʻulu, kokos. Njegovo svetišče je luakini. |
| Lono | Rodovitnost, dež, poljedelstvo, mir, zdravljenje, glasba | Gospodar praznika Makahiki. Kinolau: sladki krompir ʻuala, buča, kukui, prašič, temni oblaki. Njegova podoba na obhodu je akua loa — drog s prečko in belim blagom. |
| Kāne | Življenje samo: sladka voda, sončna svetloba, gozdna rast, stvarjenje človeka | Pogosto naveden kot prvi med štirimi. Kāne-i-ka-wai-ola, "Kāne žive vode". Izviri in vodni zajemi so njegovi. Kinolau: bambus, sladkorni trs, taro. |
| Kanaloa | Ocean, globina, plovba, veter, zdravilstvo | Skoraj vedno naveden v paru s Kānejem ("Kāne in Kanaloa hodita skupaj"). Slabo je podprta razširjena razlaga, da je Kanaloa "havajski Satan" — to je poznejši misijonarski vpliv. Kinolau: hobotnica, banana. |
Boginje in prednice
| Ime | Vloga |
|---|---|
| Papahānaumoku (Papa) in Wākea | Zemlja-mati in nebo-oče. Iz njune zveze izhaja rodovnik havajskih otokov in hkrati ljudi — otok Hawaiʻi je otrok, taro (Hāloa) je starejši brat človeka. Iz te pripovedi izhaja havajska trditev, da je razmerje do zemlje sorodstveno, ne lastninsko — in prav ta trditev se danes uporablja v pravnih sporih. |
| Haumea | Boginja rojstva in razmnoževanja; v nekaterih rodovnikih ista kot Papa; mati Pele. |
| Pele | Boginja ognja in vulkanov — glej samostojni modul Pele. |
| Hiʻiaka(ikapoliopele) | Peleina najmlajša sestra; zavetnica hule, napeva, zdravilstva. Njeno potovanje je najdaljši havajski epski ciklus. |
| Laka | Boginja hule in gozdne rasti; osrednja postava obreda hālau hula. (V nekaterih izročilih je Laka moško božanstvo — razlike med otoki so tu resnične.) |
| Poliʻahu | Snežna boginja Mauna Kee, Peleina nasprotnica. Skupaj z njo Lilinoe, Waiau, Kahoupokāne. |
| Hina | Zelo razširjeno polinezijsko žensko božanstvo (mesec, tolčeno lubje kapa); na Havajih v številnih oblikah. |
| Nāmakaokahaʻi | Peleina starejša sestra, boginja morja; njun spor je razlaga za spopad lave in oceana. |
| Kihawahine | Boginja-moʻo (vodna kuščarica), pomembna za vladarske rodove Mauija. |
Druge kategorije bitij
| Kategorija | Vsebina |
|---|---|
| ʻAumākua | Družinski predniki-varuhi, ki se kažejo v obliki živali: morski pes (manō), sova (pueo), vodna kuščarica (moʻo), jastreb (ʻio), jegulja. Vsaka družina ima svoje. To je bila najbolj razširjena in najbolj trdoživa oblika havajske religioznosti — preživela je razpust leta 1819 in misijonarjenje, ker je bila domača, ne državna. Odnos je vzajemen: ʻaumakua varuje, potomec pa ga ne sme ubiti ali užaliti. |
| Kupua | Bitja s spremenljivo podobo, med bogom in človekom. Najbolj znana: Kamapuaʻa (prašič-človek, Peleina nasprotnica in ljubimec) in Māui (pan-polinezijski zvitež: ulovi sonce, dvigne otoke, ukrade ogenj). |
| Akua noho | Božanstva, ki se naselijo v človeka ali predmet. |
| Menehune | Izročilna bitja, ki naj bi ponoči gradila kamnite zgradbe; etnografska, ne zgodovinska kategorija. |
| Lapu / ʻuhane | Duhovi umrlih; huakaʻi pō ali Nightmarchers — nočni sprevod prednikov, o katerem se še danes pripoveduje kot o resnični nevarnosti. |
Kinolau — ključni pojem
Havajsko božanstvo ni ena postava z eno podobo. Ima kinolau, "mnoge telesne oblike": rastlino, žival, oblak, barvo, vremenski pojav, kamen. Zato je vprašanje "kako je Lono videti" napačno zastavljeno. Ta pojem je hkrati ekološki: če je taro kinolau Kāneja in Hāloa hkrati človekov starejši brat, potem je ravnanje s poljem obredno dejanje.
Miti in kozmologija
Kumulipo
Osrednje havajsko kozmogonsko besedilo: napev z okoli 2102 vrsticami, rodovnik, ki hkrati opisuje nastanek sveta in utemeljuje rodovniško legitimnost poglavarske rodbine. Zapisan je bil v 19. stoletju za Kalākauo; prevedla ga je kraljica Liliʻuokalani (med hišnim priporom, izdan 1897), znanstveno pa Martha Beckwith (1951). Novejša podrobna obravnava je delo Rubellite Kawena Johnson.
Zgradba:
Pō — prvotna tema, ne "nič", ampak plodno stanje.
Prvo rojeno bitje je koralni polip (ʻukoʻakoʻa); nato po parih rastline in živali morja in kopnega, od preprostih k zapletenim.
Osmi wā (spev) prinese Pōʻele in Wākeo, nato človeka — La'ila'i, Kīʻi, Kāne in Kanaloa.
Nato rodovnik do zgodovinskih poglavarjev.
Pomembno in pogosto zlorabljeno: Kumulipo je bil od 19. stoletja večkrat predstavljen kot "havajska evolucijska teorija". Zaporedje od polipa k človeku je resnično, vzporednica z Darwinom pa je zunanja razlaga, ne havajska trditev.
Drugi kozmološki sklopi
Papa in Wākea. Nastanek otokov kot rojstvo; taro kot prvi, mrtvorojeni otrok, iz katerega zraste rastlina, in šele nato človek. Iz tega izhaja starešinstvo tara nad človekom in dolžnost skrbi.
Ločitev neba in zemlje. Havajska različica pan-polinezijskega motiva (prim. maorska Rangi in Papa v MaoriAtua) je manj poudarjena kot na Novi Zelandiji — to je ena od resničnih razlik znotraj polinezijskega sveta.
Kāne in Kanaloa na potovanju. Hodita po otokih in odpirata izvire; nastanek sladkovodnih virov je njuno delo.
Māuijeva dela. Ulov sonca z vrha Haleakale, da bi dan trajal dlje; dvig otokov z ribiško vrvico; kraja ognja.
Peleino potovanje z juga. Selitev z otoka na otok proti jugovzhodu, ki ustreza dejanski geološki starosti otokov — najstarejši na severozahodu, najmlajši na jugovzhodu. Podrobneje v modulu Pele.
Pō in Ao. Temeljna dvojica: pō (svet bogov, prednikov, noči) in ao (svet svetlobe, živih). Smrt je vrnitev v pō; duša ʻuhane lahko na skrajni zahodni točki otoka (leina a ka ʻuhane) skoči v pō.
Obredi in prazniki
Makahiki
Približno štirimesečni letni cikel (okvirno november–februar), ki se začne z jesenskim vzhodom Plejad (Makaliʻi) in je posvečen Lonu.
| Prvina | Vsebina |
|---|---|
| Prekinitev vojne | Ves čas Makahikija velja kapu na vojskovanje. |
| Obhod akua loa | Lonova podoba obkroži otok v smeri urinega kazalca; vsak okraj (ahupuaʻa) ob mejnem oltarju odda dajatve. |
| Dajatve | Prašiči, tapa, perje, taro, ribe — hkrati verski in davčni sistem. |
| Igre | ʻulu maika (kotaljenje kamna), hōlua (sanke po travnatem pobočju), rokoborba hākōkō, deskanje. Igre so obredne, ne rekreacija. |
| Zaključek | Obredna vrnitev kraljeve oblasti in ponovno odprtje luakini za Kūja. |
Deskanje na valovih (heʻe nalu) je bilo v tem okviru obredno zaznamovano: obstajali so napevi ob izdelavi deske, kapu na določene valove za poglavarje in obredi za priklic valov.
Svetišča in obredni prostori
| Vrsta | Namen |
|---|---|
| Luakini heiau | Državno svetišče, posvečeno Kūju; edino, kjer je bilo človeško žrtvovanje del posvetitve. Gradnja in posvetitev sta bili izključna pravica najvišjega poglavarja. |
| Mapele / unu o Lono | Poljedelsko svetišče Lonu; brez človeškega žrtvovanja; dostopno širši skupnosti. |
| Heiau hōʻola | Svetišče za zdravljenje. |
| Koʻa | Ribiška svetišča ob obali; prvi ulov je bil daritev. |
| Puʻuhonua | Zavetišče. Kdor je prekršil kapu in dosegel puʻuhonua, je bil po obredu očiščen in je smel oditi živ. Najbolj ohranjen je Puʻuhonua o Hōnaunau na otoku Hawaiʻi. To je izrazito havajska ustanova in ena redkih predkolonialnih pacifiških oblik institucionalnega pomilostitve. |
Hula
Hula kahiko — obredna oblika s tolkali (pahu, ipu heke), z napevom (oli, mele), brez melodičnih instrumentov. Vezana na akua, zlasti Laka, Pele in Hiʻiaka.
Hālau hula je imel svoj oltar (kuahu), rastlinske daritve iz gozda in obredna pravila za vstop in izstop.
Hula ʻauana — poznejša, po stiku nastala oblika s kitaro, ukulelejem in petjem.
Zgodovinsko dejstvo: hula je bila leta 1830 uradno prepovedana (edikt Kaʻahumanu) in v 19. stoletju večkrat omejevana; obstajala je naprej prikrito in bila javno obnovljena pod Kalākauo. Turistična hapa haole podoba iz 20. stoletja je tržna izpeljanka, ne izvor.
Drugi obredi
Oli — napev brez plesa; obstajajo natančno določene vrste (oli kāhea — prošnja za vstop, oli komo — dovoljenje za vstop, oli aloha, kanikau — žalostinka). To je še danes živ, javno prisoten obredni jezik.
Hoʻoponopono — tradicionalno družinsko poravnavanje sporov pod vodstvom starešine, z izpovedjo, odpuščanjem in obredno razrešitvijo. Opisala ga je Mary Kawena Pukui (Nānā i ke Kumu). Pozor: novodobna "Hoʻoponopono" tehnika s štirimi ponavljanimi stavki (Ihaleakalá Hew Len, Joe Vitale) je sodobna predelava, ki s tradicionalnim družinskim postopkom deli le ime.
Obredi ob rojstvu, prvem letu, poroki, smrti; obdelava kosti (kāʻai — pletena košara za kosti visokega poglavarja, nosilka mana).
ʻAwa (kava) — obredna pijača iz korenine Piper methysticum; pan-pacifiška (glej SamoaAtua, kjer je obred kave osrednji).
Simboli in ikonografija
| Prvina | Pomen |
|---|---|
| Kiʻi akua | Lesene podobe božanstev v heiau: izrazito napeta drža, razprta usta, kljunast obris glave. Slog otoka Hawaiʻi (Kona) je med najbolj prepoznavnimi v Oceaniji. Večina ohranjenih je bila rešena ali odnesena ob rušenju leta 1819; danes so večinoma v muzejih zunaj Havajev, kar je odprto vprašanje repatriacije. |
| Perjanata dela (ʻahuʻula, mahiole, kāhili) | Plašči in čelade iz več sto tisoč perj ptic ʻiʻiwi, ʻōʻō, mamo. Nosilci mana; niso okras, ampak obleka moči. Nekatere ptice so izumrle. |
| Lei niho palaoa | Ogrlica iz človeških las s privezkom iz kitovega zoba (jezik ali kavelj); znamenje najvišjega stanu. |
| Kūkāʻilimoku | Perjanata podoba Kūja z zobmi in školjčnimi očmi; Kamehamehov vojni bog. Ena najbolj prepoznavnih pacifiških obrednih podob. |
| Anuʻu in lele | Stolp za orakelj in oltarni podest v luakini. |
| Kiʻi pōhaku | Skalne vrezbe (petroglifi): človeške postave, jadra, psi, piko (jamice, kamor so polagali popkovino novorojenca — še vedno prakticirano). |
| Pahu in ipu heke | Bobni iz kokosovega debla s kožo morskega psa in dvojna buča; obredna, ne le glasbena predmeta. |
| Ahu | Kamnita zložba, mejnik in oltar. Postavljanje ahu na Mauna Kei po letu 2014 je bilo sodobno obredno dejanje z jasnim političnim pomenom. |
| Kapa (tapa) | Tolčeno lubje murve; beli kapa je Lonov. |
| Kalo (taro) | Ni le hrana: je Hāloa, starejši brat. Podoba tarovega polja je v sodobni havajski umetnosti in politiki znak suverenosti. |
Zgodovinski vplivi in razcepi
1. Razpust kapu leta 1819 — notranji, ne vsiljen
Najpomembnejša posamezna okoliščina havajske verske zgodovine je, da je bila državna religija razveljavljena od znotraj, pol leta pred prihodom misijonarjev. Razlagalni predlogi (in vsi so predlogi, ne dokazi):
Sistem ʻaikapu je najbolj bremenil ženske; najvplivnejši osebi ob prestolu — Kaʻahumanu kot kuhina nui in Keōpūolani kot najsvetejša ženska visokega rodu — sta imeli neposreden razlog za spremembo.
Štirideset let stikov z zunanjimi ladjami je pokazalo, da tujci kapu kršijo brez posledic.
Bolezni so v tem obdobju pobrale velik del prebivalstva; obredni sistem ni pomagal.
Kapihejeva prerokba (izročilo) je napovedala, da bo prišel čas, ko bodo kapu padli.
Iz tega izhaja prvi razcep: Kekuaokalanijev upor in bitka pri Kuamoʻo (december 1819), kjer stari red pade z orožjem.
2. Misijonarjenje in prepovedi
ABCFM (kalvinisti iz Nove Anglije) od 1820; katoliki od 1827 (sprva pregnani); mormoni od 1850. Učinki: pisava in izredno visoka pismenost v havajščini v 19. stoletju (kar je danes vir — obstaja več sto tisoč strani havajskega časopisja), hkrati pa prepoved hule (1830), preganjanje kahuna lapaʻau (zdravilstvo je bilo pozneje zakonsko omejeno), razvrednotenje ʻaumākua.
Ključna dvoumnost, ki jo modul navaja izrecno: isti misijonarski aparat, ki je prepovedal hulo, je omogočil, da so Havajci sami v svojem jeziku zapisali Kumulipo, Malove, Kamakaujeve in ʻĪʻījeve etnografije. Brez tega bi bilo od havajske religije danes ohranjeno bistveno manj.
3. Havajski avtorji 19. stoletja
To je izjemna in v Oceaniji redka okoliščina: glavni viri o havajski religiji so napisali Havajci.
Davida Malo (ok. 1795–1853), Moʻolelo Hawaiʻi / Hawaiian Antiquities — sam je bil kristjan in do stare religije kritičen, a je zapisal največ podrobnosti o heiau in kapu.
Samuel Mānaiakalani Kamakau (1815–1876), Ka Poʻe Kahiko, Ruling Chiefs of Hawaii — objavljal v havajskih časopisih.
John Papa ʻĪʻī (1800–1870), Fragments of Hawaiian History — dvorno življenje iz prve roke.
Kepelino Keauokalani — Traditions of Hawaii.
4. Strmoglavljenje 1893 in jezikovni zlom
Strmoglavljenje kraljice Liliʻuokalani (1893), priključitev (1898), zakon o angleščini kot učnem jeziku (1896). Govorcev havajščine je do sedemdesetih let 20. stoletja ostalo nekaj sto, večinoma starih in večinoma na otoku Niʻihau.
5. Havajska renesansa in današnji položaj
Hōkūleʻa (1975–) — dvojni kanu, plovba na Tahiti brez inštrumentov 1976 z mikronezijskim navigatorjem Mau Piailugom; kasneje havajski navigator Nainoa Thompson. Plovba je bila hkrati obredno in znanstveno dejanje: praktično je ovrgla razlago, da je bila polinezijska poselitev naključna (Andrew Sharp).
Jezikovni preporod: Pūnana Leo (1983), imerzijske šole, univerzitetni programi. Danes več deset tisoč govorcev različnih ravni.
Merrie Monarch Festival (od 1971 s tekmovanjem) kot letno merilo hula kahiko.
Verski položaj: večina Kānaka Maoli je danes kristjanov; obredna praksa (oli, hula, ʻaumākua, daritve Pele, hoʻoponopono) pa je pogosto vzporedna in ne izključujoča. To je za razumevanje sodobnega stanja odločilno: modul ne trdi, da gre za "obnovljeno poganstvo".
Sveti kraji kot pravno vprašanje: Mauna Kea (TMT), Kahoʻolawe, Puʻuhonua, dostop do gozdnih rastlin za hālau, repatriacija iwi kūpuna (kosti prednikov) po zakonu NAGPRA.
6. Kaj je izrecno zavrnjeno
Da je "Huna" havajska religija — glej modul Huna. Izrecno zavrnjeno.
Da kahuna pomeni "čarovnik" ali "varuh skrivnosti".
Da je havajska religija izumrla.
Da so bili havajski otoki pred stikom "raj brez konfliktov" — obstajali so vojna, stanovska neenakost, človeško žrtvovanje v luakini.
Da so bili Havajci "nesposobni namerne plovbe" — ovrženo praktično (Hōkūleʻa) in računalniško (simulacije plovbe).
Da novodobna "Hoʻoponopono" v štirih stavkih ustreza tradicionalnemu postopku.
Primerjalne povezave
Pele — neposredna podrejena povezava. Pele ni ločena religija, ampak akua znotraj tega panteona; ločen modul obstaja zato, ker je Peleino čaščenje edino, ki je v neprekinjeni javni rabi od predstika do danes, in ker se v njem havajska religija najbolj neposredno srečuje s sodobno državo (izbruhi, evakuacije, geološka služba). Kdor bere Pele brez tega modula, dobi vtis, da je havajska religija ena boginja; kdor bere ta modul brez Pele, dobi vtis, da je muzejska.
Huna — nasprotni pol in izrecni popravek. Ta modul opisuje, kaj havajska religija je: javna, obredna, rodovniška, vezana na kraj in na kapu. Modul Huna opisuje, kaj se v svetu pod imenom "havajska duhovnost" prodaja: notranji, brezkrajni, individualni psihotehnični sistem. Ni sporno, da sta si različna — sporno je le, da drugi trdi, da je prvi.
MaoriAtua in TeAoMaori — skupno polinezijsko poreklo, samostojen razvoj. Skupni so: Tangaroa/Kanaloa, Tāne/Kāne, Tū/Kū, Rongo/Lono — ista štiri imena z rednimi glasovnimi ustreznicami (maorski t : havajski k, maorski ng : havajski n). To je eden najlepših primerov primerjalne religije, pri katerem je jezikoslovna zveza dokazljiva, ne domnevana. Razlike so prav tako resnične: pri Maorih je ločitev Ranginuija in Papatūānuku osrednja pripoved, na Havajih je obrobna; na Havajih je Makahiki in kapu razvit v državno ureditev, kar na Novi Zelandiji nima ustreznika.
SamoaAtua — vmesni člen. Samoanski Tagaloa ustreza havajskemu Kanaloa in maorskemu Tangaroa po imenu, a je na Samoi vrhovni stvarnik, na Havajih pa eden od štirih in ne najvišji. To je natančen primer, kako se ista dediščina razvije v različne sisteme.
RapaNui — skrajni primer istega izročila. Mana in tapu/kapu sta skupna pojma; poglavarska rodovniška svetost je skupna; a Rapa Nui razvije kult ptičjega človeka in kamnite podobe prednikov, česar havajski svet nima.
NanMadol — izrecno različen svet. Mikronezija, ne Polinezija; drugačna jezikovna družina, drugačen obredni sistem. Modul to navaja, da se prepreči zlivanje "Pacifika" v eno.
Zunaj kategorije — 19_Primerjalna_Mitologija: ločitev neba in zemlje; junak, ki ujame ali upočasni sonce; zavetišče kot ustanova (prim. bibličnih mest zatočišča in grških azilov — vzporedna tvorba, ne zveza); prednik-žival kot varuh rodu (prim. severnoameriške klanovske živali v 14_Severna_Amerika — spet vzporednica, ne zveza). 18_Svetovne_Religije: država, ki pade skupaj s svojo obredno ureditvijo — dogodek leta 1819 je redek dokumentiran primer, kjer je vladajoča elita sama razpustila državni kult, in je zato zanimiv v primerjavi z Ehnatonovo reformo ali z japonskim shinbutsu bunri.
Viri in stopnja zanesljivosti
Havajski primarni viri (19. stoletje)
Malo, D. Moʻolelo Hawaiʻi / Hawaiian Antiquities (angl. prev. Emerson 1903; kritična izdaja Charlot in dr.). Najbolj podroben opis heiau in kapu; avtor je bil spreobrnjenec, kar je treba upoštevati.
Kamakau, S. M. Ka Poʻe Kahiko: The People of Old; Ruling Chiefs of Hawaii; The Works of the People of Old.
ʻĪʻī, J. P. Fragments of Hawaiian History.
Kepelino. Traditions of Hawaii (Beckwith, ur.).
Kumulipo — prevod Liliʻuokalani (1897); kritična izdaja Beckwith (1951); obravnava Rubellite Kawena Johnson.
Havajsko časopisje 1834–1948 (Ka Nupepa Kuokoa, Ka Hoku o Hawaii idr.) — na desettisoče strani, delno digitalizirano; danes najhitreje rastoči vir.
Antropologija in zgodovina
Valeri, V. (1985). Kingship and Sacrifice: Ritual and Society in Ancient Hawaii. — Osrednja sistematična obravnava obreda, žrtvovanja in poglavarske oblasti. Zahtevna, strukturalistična; ni uvod.
Beckwith, M. (1940). Hawaiian Mythology. — Standardni pregled izročila; še vedno prva izbira za pregled pripovedi.
Kirch, P. V. Feathered Gods and Fishhooks; A Shark Going Inland Is My Chief (2012); On the Road of the Winds. — Arheologija in nastanek havajske državnosti.
Handy, E. S. C., in Pukui, M. K. The Polynesian Family System in Kaʻū, Hawaiʻi.
Pukui, M. K., Haertig, E. W., in Lee, C. A. Nānā i ke Kumu (Look to the Source), 2 zv. — Osrednji vir za ʻaumākua, hoʻoponopono, družinsko prakso; avtorica je havajska strokovnjakinja, ne zunanja opazovalka.
Emerson, N. B. (1909). Unwritten Literature of Hawaii: The Sacred Songs of the Hula. — Nepogrešljiv za hulo; kolonialna okvirna razlaga zahteva previdnost.
Kameʻeleihiwa, L. (1992). Native Land and Foreign Desires: Pehea Lā E Pono Ai? — Havajska zgodovinarka; razlastitev zemlje in Māhele.
Silva, N. K. (2004). Aloha Betrayed: Native Hawaiian Resistance to American Colonialism. — Uporablja havajsko časopisje kot vir; popravlja razlago o "pasivnem sprejetju priključitve".
Osorio, J. K. Dismembering Lāhui.
Sahlins, M. Islands of History (1985), How "Natives" Think: About Captain Cook, For Example (1995) proti Obeyesekere, G. The Apotheosis of Captain Cook (1992). — Razprava, ne rešeno vprašanje.
Sodobno
Office of Hawaiian Affairs, Kamehameha Schools, ʻAha Pūnana Leo — gradiva o jeziku in kulturi.
Polynesian Voyaging Society — Hōkūleʻa.
Wilmshurst, Hunt, Lipo, Anderson (2011, PNAS) — revizija datacije poselitve vzhodne Polinezije.
Sodni in upravni spisi o Mauna Kei in Kahoʻolawe kot dokumentacija sodobnega verskega statusa krajev.
Kaj NI vir
Kakršno koli gradivo o "Huni" kot havajski religiji (Max Freedom Long in nasledniki).
Turistična gradiva, ki hulo predstavljajo kot zabavo, lūʻau kot obred in kahuna kot čarovnika.
Novodobne "Hoʻoponopono" tehnike, predstavljene kot tradicionalne.
Besedila, ki Kumulipo razglašajo za "dokaz, da so Havajci poznali evolucijo".
Trditve o "izgubljeni celini Mu" ali o izvenpacifiškem izvoru Havajcev.
Stopnja zanesljivosti
Visoka: štirje veliki akua (Kū, Lono, Kāne, Kanaloa) in njihova področja; pojem kinolau; ʻaumākua kot družinski varuhi in njihova trdoživost; sistem kapu / ʻaikapu in njegov družbeni obseg; vrste heiau in ustanova puʻuhonua; cikel Makahiki, vezan na vzhod Plejad, s prekinitvijo vojne in dajatvami; ʻAi Noa novembra 1819 in bitka pri Kuamoʻo decembra 1819; prihod misijonarjev aprila 1820 po razpustu; prepoved hule 1830 in njena obnovitev pod Kalākauo; obstoj, obseg in prevodi Kumulipa; strmoglavljenje 1893 in priključitev 1898; jezikovni zlom po 1896 in preporod po 1983; plovba Hōkūleʻe 1976; jezikovna sorodnost Kū/Tū, Kāne/Tāne, Lono/Rongo, Kanaloa/Tangaroa.
Srednja: zgodovinskost Paʻaa in domnevnega drugega vala iz Kahikija; koliko je bil panteon enoten med otoki in koliko je bil poglavarsko oblikovan; natančna vloga in pogostost človeškega žrtvovanja v luakini; predkontaktna številčnost prebivalstva (ocene se gibljejo od okoli 200.000 do preko 800.000 in so predmet resne razprave — Stannard proti Schmittu); ali je bila Laka moško ali žensko božanstvo in kako se to spreminja po otokih; koliko sedanje obredne prakse je neprekinjena in koliko obnovljena; natančen obseg prepovedi hule in njeno dejansko izvajanje.
Nizka / sporno: ali so Havajci Cooka razumeli kot Lonovo pojavitev (Sahlins) ali je to poznejša evropska konstrukcija (Obeyesekere) — razprava ni zaključena; identiteta menehune; datacije posameznih heiau pred 1400; razlage o "izgubljenih" havajskih ezoteričnih naukih; poskusi rekonstrukcije predstične teologije kot sklenjenega sistema; ali je Kumulipo v celoti predstičen ali vsebuje poznejše plasti.
Izrecno zavrnjeno: da je "Huna" havajska religija ali njen del; da kahuna pomeni čarovnik; da je havajska religija izumrla leta 1819; da so misijonarji razveljavili kapu (razveljavili so ga Havajci sami, pol leta pred njihovim prihodom); da je bila polinezijska poselitev Havajev naključna in nenamerna; da je turistična hula izvirna oblika; da so Havajci pred stikom živeli brez vojne in brez stanovske neenakosti; da so havajski otoki ostanek celine "Mu".
Status
Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-10.