Gelug

Gelug je najmlajša od štirih glavnih šol tibetanskega budizma in hkrati tista, ki je od 17. stoletja do 1959 imela politično prevlado v osrednjem Tibetu. Utemeljil jo je Dže Congkhapa Lozang Dragpa (1357–1419), ki je leta 1409 ustanovil samostan Ganden in obenem uvedel veliko molitveno slovesnost Monlam Čenmo v Lhasi.

Šoli pripadata dve najbolj znani tibetanski liniji na svetu: dalajlame in pančenlame.

Kaj gelug dejansko poudarja

Congkhapa ni ustanovil nove šole kot razkola, ampak kot reformo. Njegovi trije poudarki so:

(1) Stroga samostanska disciplina (vinaya). Popoln celibat, prepoved alkohola, odklon od ne-samostanskih tantričnih praks brez ustreznega temelja. Ime "krepostni red" izhaja prav od tod.

(2) Postopnost in nujnost študija pred tantro. Congkhapa je vztrajal, da tantra brez predhodnega obvladovanja sūtre, logike in etike ne deluje in je nevarna. Njegovo osrednje delo, Lam rim čenmo (Veliki razpored stopenj poti, 1402), je najbolj natančen tibetanski postopni priročnik in izhaja iz Atiśove Bodhipathapradīpe (11. st.) prek izročila kadam. Gelug se zato pogosto imenuje nova kadam (bka' gdams gsar ma).

(3) Natančna razlaga praznine. Congkhapov najbolj sporni prispevek: praznina je odsotnost samobitnosti (svabhāva), ne pa odsotnost obstoja. Konvencionalna resničnost ostaja veljavna — prav zato, ker je prazna. Uporabnost logike in vzročnosti se s praznino ne ukine, ampak omogoči. To stališče (dosledni prāsaṅgika-madhyamaka, rangtong) je bilo tarča najostrejših kritik Sakya (Gorampa) in delov Kagyu.

Zakaj je gelug tako velika

Trije razlogi, ki niso verski: izjemno organiziran izobraževalni sistem (stopnja gešе zahteva 15–25 let), mongolsko in pozneje mandžursko pokroviteljstvo, in institucija dalajlam kot združitev verske in posvetne oblasti (Ganden Phodrang, 1642–1959). Trije veliki lhaški samostani — Drepung, Sera, Ganden — so imeli skupaj več deset tisoč menihov; Drepung je bil s približno 10.000 menihi domnevno največji samostan na svetu.

✦Osrednji Tibet: Ganden, Drepung, Sera ("trije sedeži", gdan sa gsum), Potala in Norbulingka (Lhasa), Džokhang (najsvetejši tibetanski tempelj, sicer starejši od gelugа), Tašilhunpo (Šigace — sedež pančenlam), Gjüme in Gjütö (tantrični šoli).

✦Amdo (Cinghaj, Gansu): Kumbum (Congkhapov rojstni kraj), Labrang (1709; eden največjih zunaj Ü-Canga).

✦Kham: Litang, Čamdo, Dargje.

✦Mongolija: gelug je od 1578 (Altan Kan) in zlasti od 1. Džebcundambe Zanabazarja (1635–1723) prevladujoča religija Mongolije; Erdene Zuu, Gandantegčenling (Ulanbator).

✦Rusija: Burjatija (Ivolginski datsan), Tuva, Kalmikija — vse pretežno gelug; Kalmikija je edina budistična ozemeljska enota v Evropi.

✦Himalaja: Ladak (Thikse, Likir, Spituk, Diskit), Spiti (Ki, Tabo), Lahaul, Sikim (Enčej), Nepal (Kopan, Boudhanath), Butan (manjšinsko), Mustang.

✦Izgnanstvo: Daramsala (Namgjal, sedež 14. dalajlame; Institut za tibetologijo), Bylakuppe in Mundgod (Karnataka — tam so obnovljeni Sera, Drepung, Ganden in Tašilhunpo, danes največje gelugške ustanove na svetu).

✦Zahod: FPMT (Foundation for the Preservation of the Mahayana Tradition — Lama Ješe in Lama Zopa Rinpoče, od 1975; več sto središč), Institut Vadžrajogini, Nalanda; ločeno New Kadampa Tradition (glej razdelek o Šugdenu).

✦Dže Congkhapa (1357–1419) — v ikonografiji z rumeno šiljasto kapo (pandita-kapo), z mečem in knjigo ob ramenih (znaka Mañjuśrīja, katerega utelešenje naj bi bil), v gesti razlaganja nauka. Njegovo Zbrano delo obsega 18 zvezkov.

✦"Očetje in sinovi" (rje yab sras gsum): Congkhapa, Gjalcab Dže (1364–1432) in Khedrub Dže (1385–1438; posmrtno šteti za 1. pančenlamo).

✦Dalajlame — inkarnacijska linija, prepoznana kot utelešenje Avalokiteśvare (Čenrezig), zavetnika Tibeta. Naziv je mongolskega izvora (1578) in je bil na prve tri nosilce prenesen za nazaj.

✦5. dalajlama — najpomembnejši politično; zgodovinar (Deb ther dpyid kyi rgyal mo'i glu dbyangs), njingma-tertön in graditelj Potale.

✦13. dalajlama — reformator, ki je poskušal Tibet posodobiti in naletel na odpor lastnih ustanov; njegov Politični testament (1932) je izjemen dokument.

✦14. dalajlama Tendzin Gjaco (r. 1935) — najbolj znani budistični učitelj na svetu; zagovornik "srednje poti" (avtonomija, ne neodvisnost, kot izhodišče pogajanj), dialoga z naravoslovjem (Mind and Life Institute), medverskega dialoga in sekularne etike; Nobelova nagrada 1989; leta 2011 se je odpovedal politični funkciji.

✦Pančenlame — druga linija, s sedežem v Tašilhunpu, prepoznana kot utelešenje Amitābhe. Naziv je uvedel 5. dalajlama za svojega učitelja Lozanga Čökji Gjalcena (4. pančenlama po enem štetju). Zgodovinsko sta dalajlama in pančenlama drug drugega prepoznavala — kar sistem naredi vzajemno odvisen in ga je zato spor iz leta 1995 posebej prizadel.

✦Džebcundamba Khutuktu — poglavar mongolskega budizma; 8. Bogd Kan je bil 1911–1924 tudi vladar Mongolije.

✦Yidami: Guhyasamāja (osrednji gelugški očetovski tantrični sistem), Cakrasaṃvara, Vajrabhairava / Yamāntaka (Dordže Džigdže — bikoglavi srditi Mañjuśrī; najznačilnejši gelugški yidam, ki ga je gojil sam Congkhapa), Kālacakra (glej Kalachakra).

✦Varuhi: Palden Lhamo (Magzor Gjalmo) — glavna varuhinja dalajlam in Lhase; Mahākāla šestrokoki; Vaiśravaṇa; Nečung (državno preročišče, medij božanstva Pehar/Dordže Dragden). Dordže Šugden — glej spodaj; njegov status je znotraj gelugа sporen.

✦Ženske v gelugu: samostanski red za nune je bil vrsto stoletij brez polne posvetitve (bhikṣuṇī); prve gešema-stopnje (ženski ustreznik gešeja) so bile podeljene leta 2016 v izgnanstvu — pomembna sodobna reforma, ki jo je 14. dalajlama podprl.

✦Congkhapa kot utelešenje Mañjuśrīja. Izročilo pravi, da je imel Congkhapa neposredne vizije Mañjuśrīja in da je od njega prejel razlago praznine. To je verska trditev, ki utemeljuje avtoriteto njegove filozofske izbire v sporu, kjer so bila argumentacijska sredstva sicer izenačena.

✦Congkhapovo drevo. Iz njegove popkovine naj bi zraslo drevo z odtisi Buddhove podobe na listih; okoli njega je zgrajen Kumbum ("sto tisoč podob").

✦Dalajlama kot Avalokiteśvara in Tibet kot njegovo polje. Izročilo o opici in skalni demonki kot prednikih Tibetancev (opica je utelešenje Avalokiteśvare) povezuje ljudstvo, zavetnika in dalajlamovsko linijo v eno pripoved. Zapisana je v Mani bka' 'bum (12. st.) — torej stoletja pred nastankom gelugа, ki jo je nato prevzel.

✦Preročišče Nečung. Medij v transu odgovarja na državna vprašanja; obred je bil del uradnega odločanja Ganden Phodranga in je bil (po pripovedovanju 14. dalajlame) posvetovan tudi ob odločitvi za odhod leta 1959. To je institucionalno dejstvo tibetanske uprave, ne le folklora.

✦Šambala in Kalačakra — v gelugu močno navzoča; glej Kalachakra.

✦Kozmologija je sicer skupna vadžrajani (glej Vajrayana): trikāya, šest svetov, mandala, bardo.

✦Lam rim-učenja — postopna pot; osrednja oblika javnega poučevanja; 14. dalajlama jo je podelil na desetine krat po vsem svetu.

✦Razprava (rtsod pa) — najprepoznavnejša gelugška praksa: dva meniha, eden stoji in ob vsakem argumentu plosne z dlanmi ter potepta z nogo, drugi sedi in odgovarja. Ni tekmovanje, ampak preverjanje razumevanja. Poteka vsak dan, leta in leta. Georges Dreyfus, ki je kot prvi Zahodnjak leta 1985 dosegel stopnjo geše lharampa, jo je podrobno opisal v The Sound of Two Hands Clapping.

✦Geše-študij — pet velikih predmetov: pramāṇa (Dharmakīrti), prajñāpāramitā (Abhisamayālaṃkāra), madhyamaka (Candrakīrti), abhidharma (Vasubandhu), vinaya (Guṇaprabha). Po gešeju sledi tantrična šola (Gjüme/Gjütö).

✦Monlam Čenmo — velika molitvena slovesnost po Losarju v Lhasi, ki jo je uvedel Congkhapa 1409; v tradicionalnem Tibetu je za tri tedne mesto prešlo pod nadzor drepungških menihov (žol). Danes se izvaja v izgnanstvu in v obnovljeni obliki v Tibetu.

✦Ganden Ngamčö — 25. dan 10. tibetanskega meseca, obletnica Congkhapove smrti; na strehah in oknih se prižigajo maslene svetilke; med najbolj priljubljenimi gelugškimi prazniki.

✦Losar, Saga Dawa, Čokhor Düčen, Lhabab Düčen — skupni vadžrajani.

✦Kalačakra-posvetitev — javna, množična; 14. dalajlama jo je podelil več kot trideset krat (glej Kalachakra).

✦Peščene mandale, masleni kipi (tor ma iz masla, izjemna tradicija Kumbuma in Labranga), cam-ples.

✦Menihi in nune: gelug vztraja pri polni vinayi; tantrična praksa se izvaja znotraj samostanskega okvira, ne kot ne-samostanska joga — kar je ključna razlika do Nyingma ngakp in do zgodnjega Kagyu.

✦Rumena šiljasta kapa (zhwa ser) — najbolj prepoznaven znak; od tod zahodni "rumene kape". Pomembno: rumena kapa ni izvorno gelugška; nosila jo je že kadam-tradicija in nekateri sakja-učenjaki, gelug pa jo je vzel za svojo. Nasprotni izraz "rdeče kape" za druge šole je zahodna poenostavitev, ki jo veda opušča.

✦Congkhapa med Gjalcabom in Khedrubom — najpogostejša gelugška thangka-kompozicija.

✦Vajrabhairava / Yamāntaka — devetglav (osrednja glava bikova), s štiriintridesetimi rokami in šestnajstimi nogami; podoba za premagovanje smrti; specifično gelugška.

✦Potala — bela in rdeča palača na Marpori v Lhasi; najprepoznavnejša tibetanska zgradba na svetu; danes muzej in Unescova dediščina.

✦Palden Lhamo na mezgu — jezdi čez morje krvi; edina ženska med glavnimi tibetanskimi varuhi.

✦Znak dalajlamske pisarne — dva jelena ob kolesu nauka (motiv iz Sarnātha), kot je nad vhodom v Džokhang.

✦Masleni kipi (bya ma) Kumbuma in Labranga — barvane skulpture iz jakovega masla, izdelane za Monlam in nato raztaljene.

1. Vzpon prek mongolskega pokroviteljstva. Gelug ni prevladal z argumenti, ampak — kot pred njim Sakya — z zunanjim vojaškim zaveznikom. 1578 Altan Kan podeli naziv "dalajlama" in mongolsko ljudstvo množično sprejme gelug; 1642 Gušri Kan porazi vladarja Cangа in oblast izroči 5. dalajlami. Ganden Phodrang nato vlada 317 let. Vzorec duhovnik–darovalec (yon mchod) je isti kot pri sakji v 13. stoletju; razlika je, da je gelug oblast obdržal bistveno dlje.

2. Posledice za druge šole. Vzpostavitev gelugške prevlade je prinesla zaplembe kagju-samostanov, omejitve in v primeru zungarskega vdora 1717–1720 tudi neposredno nasilje nad njingma-samostani (zungarski Mongoli so bili goreči gelug-pripadniki; napad je bil njihova pobuda, ne odločitev lhaške uprave). Gorampova (sakja) dela so bila pod gelugško prevlado prepovedana in umaknjena iz tiska. Modul te dogodke navaja kot zgodovinska dejstva in izrecno ne posplošuje na sodobne gelugške skupnosti; hkrati ne zamolči, da je bila prevlada institucionalna in ne le duhovna.

3. Notranji spor o razlagi praznine. Congkhapova razlaga je bila v svojem času novost, ne konsenz. Napadli so jo Rongtön in Gorampa (sakja), Šakja Čogden, pozneje Mipham (njingma). Gelug je odgovoril s stoletji komentarske obrambe (Khedrub, Gjalcab, Sera Džecünpa, Panchen Sönam Dragpa, Džamjang Žepa). Spor je še danes živ v izgnanskih šolah in je eden glavnih razlogov, zakaj se tibetanske šole ne zlijejo.

4. Spor o Dordže Šugdenu (1996–). Dordže Šugden je varuh, ki ga je del gelugške tradicije gojil od 17. stoletja; njegovi zagovorniki ga imajo za prebujenega varuha gelugške čistosti, nasprotniki za posvetnega duha ('jig rten pa'i srung ma), katerega čaščenje spodbuja sektaštvo in škoduje praktikantu. 14. dalajlama je od 1970-ih naprej odsvetoval, leta 1996 pa izrecno pozval k opustitvi te prakse; posledica je bila trajen razkol z globokim čustvenim nabojem: Šugden-skupine (zlasti New Kadampa Tradition in International Shugden Community) so v letih 2008–2014 organizirale odmevne protestne kampanje ob dalajlamovih obiskih, medtem ko so druga stran in raziskovalci opozarjali na politične in finančne dejavnike v ozadju. Modul spora ne razsoja. Navaja: (a) da gre za znotrajgelugški verski spor, ne za spor med šolami; (b) da je dalajlamovo stališče verski nasvet, ki pa ima zaradi njegovega položaja institucionalne učinke; (c) da so obtožbe o diskriminaciji Šugden-praktikantov v izgnanskih skupnostih dokumentirane in sporne; (d) da so Šugden-organizacije leta 2016 protestne kampanje ustavile.

5. Tibet in Ljudska republika Kitajska — dejstva. Modul jih navaja brez zavzemanja geopolitičnega stališča:

✦1950–1951: Ljudska osvobodilna vojska vstopi v vzhodni Tibet (Čamdo, oktober 1950); maja 1951 je v Pekingu podpisan Sedemnajsttočkovni sporazum. Tibetanska izgnanska stran ga šteje za podpisanega pod prisilo; kitajska stran za veljavnega.

✦marec 1959: vstaja v Lhasi; 14. dalajlama in približno 80.000 Tibetancev odide v Indijo; ustanovljena je izgnanska uprava v Daramsali.

✦1965: ustanovljena Tibetanska avtonomna pokrajina.

✦1966–1976: kulturna revolucija — večina tibetanskih samostanov je poškodovanih ali uničenih; verska praksa je prepovedana. Uničevanje je prizadelo vse šole in tudi Bon.

✦od 1980: delna obnova samostanov, verska praksa dovoljena pod državnim nadzorom; Ukaz št. 5 (2007) določa državno odobritev pri prepoznavanju inkarnacij.

✦1989: umre 10. pančenlama; 14. dalajlama prejme Nobelovo nagrado za mir.

✦1995: dalajlama prepozna Gedhuna Čökjija Njimo (r. 1989) za 11. pančenlamo; kitajske oblasti deček in njegova družina odpeljejo, njegova usoda ostaja javno nepojasnjena; oblasti postavijo Gjalcena Norbuja. Vprašanje ostaja odprto in ima neposredne posledice za prepoznavo prihodnjega dalajlame.

✦2011: dalajlama se odpove politični funkciji; izgnanska uprava preide na izvoljenega sikyonga. S tem se konča 369-letna združitev verske in posvetne oblasti (1642–2011).

✦2011 in pozneje: 14. dalajlama je večkrat izjavil, da bo o nadaljevanju svoje linije odločil sam in da bi se lahko institucija tudi končala; kitajska stran vztraja pri lastnem postopku (zlata žara, uveljavljena pod Qingi 1793). To je odprt spor med versko avtoriteto in državno regulacijo; modul ga navaja kot tak in ne napoveduje izida.

6. Kar je gelug prispeval. Ne glede na spore je gelug tibetanskemu svetu dal: najbolj izdelan sistem verskega šolstva v Aziji, ohranitev indijske pramāṇa-tradicije (Dignāga in Dharmakīrti sta v Indiji izginila, v gelugških šolah pa se še vedno preučujeta v celoti), korpus filozofskih besedil, ki je še danes v pouku, in prek 14. dalajlame najvidnejši prispevek budizma k svetovnemu medverskem in znanstvenem dialogu v 20. in 21. stoletju.

7. Kar je treba popraviti.

✦"Gelug so 'rumene kape', druge šole 'rdeče kape'." Poenostavitev; kapa ni izvorno gelugška in delitev ne ustreza dejanski razporeditvi.

✦"Dalajlama je 'budistični papež'." Zavrnjeno: ni poglavar tibetanskega budizma kot celote (vsaka šola ima svojega poglavarja), niti ni doktrinarno nezmotljiv; poglavar gelugа je uradno Ganden Tripa, izvoljen za sedemletni mandat.

✦"Dalajlamska linija sega v 15. stoletje pod tem imenom." Netočno: naziv je mongolski, iz leta 1578, in je bil na prva dva nosilca prenesen za nazaj.

✦"Congkhapa je ustanovil novo religijo / razkol." Ne — šlo je za reformno gibanje znotraj obstoječega izročila, ki se je organizacijsko osamosvojilo šele po njegovi smrti.

✦"Gelug je vedno zavračal njingmo." Netočno — 5. in 14. dalajlama sta oba prejemala in podeljevala njingma-prenose.

✦"Šugden-spor je spor med šolami." Ne; je znotrajgelugški.

✦Vajrayana — krovni okvir; gelug je sarma-šola s shemo štirih razredov tanter; njeni trije osrednji tantrični sistemi so Guhyasamāja, Cakrasaṃvara in Vajrabhairava.

✦Nyingma (8. st.) — največja razdalja po ustroju: njingma je decentralizirana, laično-jogijska in razodetvena; gelug centralizirana, samostanska in besedilno-postopna. Kljub temu je osebna vez dalajlam z njingmo stalnica (5. dalajlama je bil tertön; 14. je javno prejel dzogčenske prenose in se opredelil kot rimé-naklonjen).

✦Kagyu (11. st.) — starejša za tri stoletja; politično prizadeta ob gelugškem vzponu 1642. Doktrinarna razlika: gelug zahteva tantrični okvir za mahāmudro, kagju dopušča tudi ne-tantrično pot; gelug je dosledni rangtong, del kagjuja naklonjen šentongu.

✦Sakya (1073) — matična šola gelugške metode: Congkhapov glavni učitelj Redawa je bil sakja-mojster, gelugška razprava in učni načrt izhajata iz sakja-scholastike. Hkrati najostrejši kritik (Gorampa) — spor med njima je spor sorodnikov. Politično je gelug po 1642 zasedel položaj, ki ga je sakja imela 1264–1354, z istim mehanizmom mongolskega pokroviteljstva.

✦Dzogchen — gelug ga uradno ne uvršča v svojo shemo (nima atiyoge kot devetega vozila), a ga posamezni dalajlame sprejemajo osebno. 14. dalajlama je o razmerju med dzogčenom, mahāmudro in gelugško razlago praznine večkrat javno predaval in poudaril, da se cilj ujema, izrazoslovje pa ne — vplivno, a ne splošno sprejeto stališče.

✦Kalachakra — gelug je danes njen najvidnejši nosilec na svetu: javne Kalačakra-posvetitve 14. dalajlame so največji vadžrajanski dogodki sploh. Meditacijsko jedro (šestčlena joga) pa je gelug prevzel iz džonang-prenosa. Glej Kalachakra.

✦Bon — 14. dalajlama je leta 1988 bon uradno priznal kot peto tibetansko duhovno tradicijo z zastopstvom v izgnanskem parlamentu. To je pomembna sodobna sprememba glede na zgodovinsko razmerje in jo modul navaja kot dejstvo.

✦Kadam — gelug je njena neposredna naslednica ("nova kadam"); Atiśova Bodhipathapradīpa je izvor lam rima, kadamske lodžong-vaje (urjenje uma, npr. Osem verzov o urjenju uma) pa so v gelugu ohranjene v celoti.

✦Indijska scholastika (Nālanda) — gelug se izrecno predstavlja kot "tradicija Nālande"; 14. dalajlama ta izraz sistematično uporablja, tudi zato, da poudari indijski (in ne "tibetansko-eksotični") izvor nauka.

✦Mongolija, Burjatija, Tuva, Kalmikija — gelug je tam prevladujoča ali edina budistična tradicija; primer, da tibetanski budizem ni etnično tibetanski pojav.

Primarna besedila:

✦Congkhapa, Lam rim čenmo (1402; angl. The Great Treatise on the Stages of the Path to Enlightenment, prev. Lamrim Chenmo Translation Committee, Snow Lion, 3 zv., 2000–2004), sNgags rim čenmo, Legs bshad snying po (Bistvo dobre razlage), dGongs pa rab gsal (komentar k Madhyamakāvatāri).

✦Atiśa, Bodhipathapradīpa — izvor lam rima.

✦Khedrub Dže, sTong thun chen mo; Gjalcab Dže, komentarji k Pramāṇavārttiki.

✦5. dalajlama, Deb ther dpyid kyi rgyal mo'i glu dbyangs (Pesem kraljice pomladi — zgodovina Tibeta) in avtobiografija Du kū la'i gos bzang.

✦13. dalajlama, Politični testament (1932).

✦Gorampa, lTa ba'i shan 'byed — glavni nasprotni vir (sakja).

Sekundarna literatura:

✦Dreyfus, G. (2003). The Sound of Two Hands Clapping: The Education of a Tibetan Buddhist Monk. University of California Press. — najboljši opis gelugškega šolstva od znotraj; avtor je prvi Zahodnjak z nazivom geše lharampa (1985).

✦Dreyfus, G. (1997). Recognizing Reality: Dharmakīrti's Philosophy and Its Tibetan Interpretations. SUNY Press.

✦Powers, J. (2007). Introduction to Tibetan Buddhism, 2. izd. Snow Lion; Powers, J. (2004). History as Propaganda: Tibetan Exiles versus the People's Republic of China. Oxford University Press — izrecno obravnava, kako obe strani pišeta isto zgodovino različno; koristno prav zaradi nevtralnosti.

✦Kapstein, M. (2006). The Tibetans. Blackwell.

✦van Schaik, S. (2011). Tibet: A History. Yale University Press. — uravnotežen politični pregled.

✦Goldstein, M. (1989). A History of Modern Tibet, 1913–1951: The Demise of the Lamaist State. University of California Press (in nadaljnji zvezki 2007, 2014). — standardno, arhivsko podprto delo; v izgnanskih krogih deloma sporno prav zaradi nevtralnega tona.

✦Shakya, Tsering (1999). The Dragon in the Land of Snows: A History of Modern Tibet since 1947. Columbia University Press. — tibetanski zgodovinar, akademsko merilo.

✦Karmay, S. (1998/2014). The Great Fifth; The Arrow and the Spindle. — o 5. dalajlami.

✦Thurman, R. (prev., 1984). Tsong Khapa's Speech of Gold in the Essence of True Eloquence. Princeton University Press.

✦Cabezón, J. I. & Dargyay, G. (2007). Freedom from Extremes. Wisdom. — spor Gorampa–Congkhapa.

✦Kay, D. (2004). Tibetan and Zen Buddhism in Britain. RoutledgeCurzon; Mills, M. (2003). — o Šugden-sporu in NKT.

✦Dalajlama XIV., številna dela; Freedom in Exile (1990) — avtobiografski, torej stranski vir.

✦Berzin, A., studybuddhism.com — dostopni primerjalni pregledi; popularno-strokovno.

Stopnja zanesljivosti:

✦Visoka: Congkhapove letnice (1357–1419) in dela; ustanovitev Gandena (1409), Drepunga (1416), Sere (1419), Tašilhunpa (1447); prvi Monlam Čenmo 1409; izvor naziva "dalajlama" pri Altan Kanu 1578 in njegova retroaktivna uporaba; Gušri Kan in nastanek Ganden Phodranga 1642; gradnja Potale od 1645; prikrivanje smrti 5. dalajlame 1682–1697; zungarski vdor 1717–1720 in Qing-nadzorstvo od 1720; struktura geše-študija in pet velikih predmetov; gelug kot prevladujoča tradicija v Mongoliji, Burjatiji, Tuvi in Kalmikiji; zaporedje 1950–1951, 1959, 1965, 1966–1976, 1980–, 1989, 1995, 2011; prve gešema-stopnje 2016; priznanje bona kot pete tradicije 1988; Šugden-spor in njegov potek 1996–2016.

✦Srednja: koliko je bil Congkhapov nauk dejansko novost in koliko izpeljava iz obstoječih virov (spor med gelugškim in ne-gelugškim branjem); dejanska številčnost menihov v treh sedežih pred 1950 (ocene za Drepung nihajo med 7.000 in 10.000); obseg zaplemb in omejitev po 1642 v posameznih pokrajinah; koliko je 13. dalajlamova modernizacija propadla zaradi samostanskega odpora in koliko zaradi zunanjih okoliščin; ocene o številu žrtev in uničenih samostanov v obdobju 1950–1976 (viri se močno razhajajo glede na stran).

✦Nizka / sporno: pravna razlaga Sedemnajsttočkovnega sporazuma (politično in pravno sporno vprašanje — modul ne razsoja); veljavnost posamezne prepoznave 11. pančenlame (dva postopka, spor traja); postopek prepoznave prihodnjega dalajlame (odprto); vsebinska razsodba v sporu o Šugdenu (odprto versko vprašanje); vsebinska razsodba v sporu Gorampa–Congkhapa (odprto filozofsko vprašanje); zgodovinska teža izročil o Congkhapovih vizijah (verska trditev).

✦Izrecno zavrnjeno: dalajlama kot "budistični papež" ali kot poglavar vsega tibetanskega budizma; delitev "rumene proti rdečim kapam" kot znanstvena kategorija; predstavitev gelugа kot razkola in ne reforme; trditev, da je gelug načelno sovražen do drugih šol (ravnanje posameznih zaveznikov in obdobij ni nauk šole); trditev, da je Šugden-spor spor med tibetanskimi šolami; uporaba izraza "lamaizem"; kakršna koli enostranska geopolitična razsodba o statusu Tibeta — modul navaja zgodovinska dejstva in izrecno ne zastopa niti kitajskega niti tibetanskega izgnanskega političnega stališča.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-01.