Preskoči na vsebino
AstraMentalicaKozmična šola svetlobe in zavesti
Prijava
← Nazaj v register
Kulturni svetovi

Evenški šamanizem

Šamanska tradicija Evenkov — tunguskega ljudstva, po katerem je beseda “šaman” prišla v evropske jezike.

aktivenpolna vsebinaevenki_shamanism
Vizualni simbol modula Evenški šamanizem
Kulturni svetovi

Izvirno ime: evenško samān / šamān (сама̄н, шама̄н) — izvor besede šaman; starejše rusko in evropsko ime ljudstva: Tunguzi; samopoimenovanje Evenkil, Oročon, Hamnigan

01

Predstavitev

Beseda "šaman" je evenška. To je edino dejstvo, ki ga je treba o tem modulu vedeti, preden se prebere karkoli drugega — in je hkrati razlog, da ta modul zaseda posebno mesto v celotni zbirki.

Vsakič, ko kdorkoli na svetu reče "šaman" — o Amazoniji, o Koreji, o Mongoliji, o keltski preteklosti ali o mestni delavnici osebne rasti —, uporablja besedo majhnega tunguskega ljudstva lovcev in rejcev severnih jelenov iz vzhodne Sibirije. Beseda je prišla v ruščino kot šamán, iz ruščine v nemščino kot Schamane, od tam v angleščino in francoščino, in nato v svetovno rabo.

Iz tega sledi problem, ki je jedro tega modula: pojem "šamanizem" je bil zgrajen iz evenškega gradiva in nato uporabljen za ves svet — nato pa se je vrnil k Evenkom kot tuja kategorija. Beseda je torej hkrati domača in tuja: domača po izvoru, tuja po vsebini, ki so ji jo naložili.

Kdo so Evenki

Tunguskojezično ljudstvo (tungusko-mandžurska družina, ki ni turška in ni mongolska — to je pogosta napaka).

Približno 38 000 v Rusiji, okoli 30 000 na Kitajskem (Notranja Mongolija, Heilongjiang), nekaj tisoč v Mongoliji.

Razpršeni čez več kot 3 milijone kvadratnih kilometrov — od Jeniseja do Ohotskega morja, od tundre do Amurja. To je največja površinska razpršenost katerega koli sibirskega ljudstva glede na njegovo številčnost. Evenki so bili "ljudstvo poti": lovci in rejci severnih jelenov, ki so se selili po ogromnih razdaljah in bili posredniki med vsemi sosedi.

Do 1931 uradno imenovani "Tunguzi"; ime Evenki je bilo takrat uzakonjeno kot samopoimenovanje.

Ločiti jih je treba od Evenov (Lamuti), sorodnega, a ločenega tunguskega ljudstva ob Ohotskem morju in v Jakutiji.

Kaj evenški šamanizem ni

Ni "prvotni šamanizem", iz katerega bi izhajali vsi drugi. Beseda je evenška; pojav ni evenški izum in ni od njih razširjen. Podobne prakse so po vsem svetu neodvisno.

Ni religija z naukom in kanonom. Ni svetega besedila, ni duhovništva v ustanovni obliki, ni veroizpovedi. Vsak rod ima svojo različico.

Ni to, kar je Mircea Eliade opisal. Eliadejeva knjiga Šamanizem: arhaične tehnike ekstaze (1951) je pojav postavila na svetovni zemljevid — in ga hkrati predelala v enotno, brezčasno "arhaično tehniko", ki je Evenki niso poznali. Sodobna sibiristika (Hamayon, Humphrey, Znamenski) je to razlago obsežno popravila.

Ni tengrizem in ni turška vera. Evenki so tunguski; njihova kozmologija je lovska in rečna, ne stepska in nebeška.

Ni izginil. Oslabel je, a je preživel — deloma zaradi razpršenosti, ki je oblasti oteževala nadzor.

Osrednja poteza: šaman kot posrednik rodu, ne kot posameznik

Pri Evenkih šaman ni samostojen mojster, ampak obredni organ rodu. Ima rodovno reko (endekit), po kateri edini sme potovati; ima rodovni kraj (bugady) in rodovno mater-žival. Njegova moč je moč rodu, ne njegova osebna. Prav zato je, ko so bili rodovi razbiti (kolektivizacija, internatske šole, preselitve), šamanstvo izgubilo podlago hitreje kot obredje, ki ga je opravljal vsak lovec sam.

02

Izvor in časovno obdobje

ObdobjeDogodek
1.–5. tisočletje pr. n. št.Oblikovanje tunguske jezikovne skupnosti; najverjetneje v Zabajkalju in Priamurju.
1. tisočletje n. št.Razhod tunguskih ljudstev; predniki Evenkov se razširijo proti severu in zahodu, do Jeniseja in Lene. Sprejmejo rejo severnih jelenov za jahanje in tovorjenje — kar jih loči od vseh drugih rejcev severnih jelenov na svetu, ki jelenov ne jahajo.
13.–15. st.Stik s Sahami, ki se selijo na sever po Leni; medsebojno prevzemanje. Glej SakhaAiyy.
1600.–1650.Ruski kozaki dosežejo Evenke. Jasak (davek v krznu); Evenki postanejo glavni dobavitelji sobolovine — in s tem glavni gospodarski razlog za rusko osvojitev Sibirije.
1669–1672Protopop Avvakum v izgnanstvu v Zabajkalju opiše obred tunguskega vedeževalca. V njegovem Žitju se beseda šaman prvič pojavi v besedilu, ki je bilo pozneje natisnjeno — to je prvi znani zapis besede v ruščini.
17.–18. st.Beseda potuje: nizozemski in nemški popotniki (Nicolaes Witsen, Noord en Oost Tartarye, 1692 — z znamenito risbo "Duivels-priester"), Adam Brand, Evert Ysbrandts Ides, pozneje Johann Georg Gmelin in Peter Simon Pallas. Iz nemških poročil pride Schamane v evropske jezike.
18.–19. st.Beseda vstopi v razsvetljensko razpravo: šaman kot slepar, kot bolnik, kot pesnik; Diderot, Herder, pozneje romantiki. Evenški obrednik postane evropski pojem, preden je bil sploh natančno opisan.
19. st.Pravoslavni misijon med Evenki; krsti pogosto formalni. Zapisi M. A. Castréna, A. L. Šrenka, V. Priklonskega.
1904–1917Terensko delo S. M. Širokogorova med Evenki v Zabajkalju in Mandžuriji.
1923, 1935Širokogorov objavi Anthropology of Northern China in nato temeljno delo Psychomental Complex of the Tungus (1935)še danes najpomembnejši opis evenškega šamanstva sploh.
1931Ime "Tunguzi" uradno zamenjano z "Evenki"; ustanovljen Evenški narodnostni okrug (1930).
1930.–1950.Kolektivizacija, razlastitev čred, internatske šole, prisilna naselitev. Šamani preganjani, bobni zaseženi. Rodovna zgradba, ki je bila podlaga šamanstva, razpade — in to je hujši udarec kot neposredno preganjanje.
1936–1963A. F. Anisimov objavi klasične študije o evenški kozmologiji, o rodovni reki in o šamanskem šotoru. Najboljši opis obredne zgradbe, kljub obveznemu marksističnemu okviru.
1969G. M. Vasilevič, Evenki: istoriko-etnografičeskie očerkistandardna monografija.
1951Mircea Eliade, Le Chamanisme et les techniques archaïques de l'extasepojem postane svetovni; hkrati se odtrga od Evenkov.
1990.→Oživitev v Rusiji in na Kitajskem; kulturna društva, prazniki, poskusi oživljanja jezika. Jezik je ogrožen: aktivnih govorcev je nekaj tisoč.
2003Preselitev aoluguyskih Evenkov na Kitajskem iz gozda v naselje; odvzem pušk in nadzor nad čredo severnih jelenov. Sprožila obsežno razpravo o pravicah lovsko-pastirskih ljudstev.
2007Evenški avtonomni okrug ukinjen in vključen v Krasnojarski kraj.
2012Opuščen načrt Evenške hidroelektrarne, ki bi poplavila ogromna območja lovišč in svetih krajev.
danesŠamanstvo v tradicionalni obliki je redko; obredje kraja, lova in medveda pa je razširjeno. Beseda "šaman" je medtem svetovna last.
03

Geografsko območje

Evenkija (Krasnojarski kraj) — porečje Podkamene in Spodnje Tunguske; upravno središče Tura. Jedro ruske Evenkije.

Jakutija (Saha) — južni in zahodni okraji; tesen stik s Sahami. Tu je prišlo do največjega medsebojnega vpliva; sahaški šamanski aparat je v veliki meri tunguški.

Bajkalsko in Zabajkalsko območje, Burjatija, Zabajkalski krajHamnigani, evenki, ki so prevzeli mongolski jezik in deloma budizem. Tu je Širokogorov delal.

Amurska oblast, Habarovski kraj, Sahalin — južni Evenki; stik z drugimi tunguskimi ljudstvi (Nanajci, Ulči, Udegejci, Negidalci, Oroki).

Irkutska oblast, Tomska oblast, Zahodna Sibirija — zahodni rob; stik s Keti in Selkupi (jezikovno povsem drugačna ljudstva z zelo podobno kozmologijo).

Kitajska: Notranja Mongolija (Hulunbuir) in HeilongjiangAoluguya (rejci severnih jelenov, edini na Kitajskem), Solon in Orochen. Kitajski Evenki so obdržali nekatere obredne prvine, ki so v Rusiji izginile.

Mongolija: Hövsgöl (Cataani / Duha / Tsaatan) — sorodni rejci severnih jelenov; danes majhna, a mednarodno znana skupnost.

Značilnost: Evenki niso imeli državnega ali ozemeljskega središča. Njihova geografija je geografija poti in rek, ne meja. To je neposredno vplivalo na kozmologijo: osrednja podoba njihovega sveta je reka, ne gora in ne nebo.

04

Božanstva, duhovna bitja in obredne vloge

Evenški svet nima panteona v urejenem pomenu. Ima kraje, gospodarje in duše.

ImeVloga
Buga / Boa / BogaNajširši pojem: hkrati "svet", "nebo", "kraj", "narava" in "vrhovna sila". Ni oseba. Ključno: isti izraz pomeni kraj in božanstvo — svet in tisto, kar ga preveva, se ne ločujeta.
BugadySveti rodovni kraj (skala, gora, jezero, drevo) in hkrati rodovna mati-žival; bugady mušun je predstavljena kot samica severnega jelena ali losinja, ki daje rodu divjad in duše.
Ekšeri / EkseriGospodar živali in gozda; daje in odteguje divjad. V nekaterih zapisih zlit z Bugo.
Amaka"Dedek" — medved. Ne kliče se po imenu. Osrednja postava medvedjega obreda.
Šingken / ŠinkenLovska sreča in hkrati lesena ali kovinska podobica, v kateri prebiva; hrani se z mastjo.
Omi (omi)Duša-ptica. Duše še nerojenih otrok živijo v podobi ptic na svetovnem drevesu (omiruk) v zgornjem svetu; šaman jih pripelje ženski. Ena najlepših in najbolje izpričanih evenških predstav.
Bejen / hanjanDuša-senca živega človeka.
Mugdy / mugdyrkanDuša mrtvega; potuje v spodnji svet; nevarna, dokler ne pride na cilj.
MainNit usode, ki povezuje človeka z zgornjim svetom.
HargiGospodar spodnjega sveta in hkrati šamanov glavni pomočnik. Dvoumnost je bistvena: šamanova moč prihaja iz spodnjega sveta, ne iz zgornjega.
Seven / ševenŠamanov duh pomočnik in lesena podoba tega duha. Množina sevenčen.
Ile / ikanDuhovi bolezni.
EndekitRodovna reka — glej Miti in kozmologija. Osrednja evenška kozmološka predstava.
Samān / šamānObrednik. Ženska oblika ni ločena beseda; šamanke so bile pogoste in ponekod veljale za močnejše.

Kdo je šaman

Izbran z boleznijo, ne z željo. "Šamanska bolezen" (šamanskaja bolezn): dolgotrajno bolehanje, blodnje, umik, ki mine šele, ko človek sprejme poklic. Odklonitev pomeni smrt ali blaznost. To ni pesniška podoba; etnografsko je zelo dosledno izpričano po vsej Sibiriji.

Razsekan in sestavljen. V posvetitvenem videnju duhovi bodočega šamana razsekajo, skuhajo meso, preštejejo kosti in ga znova sestavijo. Če manjka kost, bo šibek; če ima odvečno kost, bo posebno močan. Ta motiv je pri Evenkih zapisan najpodrobneje in je od njih prešel v svetovno literaturo o šamanizmu.

Deluje za rod, ne zase. Ima svojo reko, svojo mater-žival, svoj kraj.

Nima monopola nad obredjem. Hranjenje ognja, nagovor gospodarja lova, medvedji obred in šingken opravlja vsak lovec ali gospodinja sam. Šaman je za izredne primere: hudo bolezen, izgubljeno dušo, nerodovitnost, neuspešen lov, spremljanje mrtvega.

05

Miti in kozmologija

Rodovna reka (endekit) — osrednja evenška zamisel

Najbolj svojska in najbolj poučna prvina evenške kozmologije.

Svet je urejen po reki, ne po osi. Vsak rod ima svojo mitsko reko, ki teče od izvira v zgornjem svetu, skozi srednji svet ljudi, do izliva v spodnjem svetu. Ob njej so:

gorvodno — izvir, zgornji svet, bugady, duše nerojenih, čistost;

sredina — svet ljudi in tabori;

dolvodno — spodnji svet, mrtvi, nevarnost.

Šaman potuje po reki, s čolnom ali s svojimi duhovi, in samo po reki svojega rodu. Tuja reka mu je zaprta. Ko spremlja mrtvega, gre dolvodno; ko išče dušo nerojenega otroka, gre gorvodno.

Pomen te predstave presega Evenke: kaže, da svetovna os (drevo, steber, gora), ki jo je Eliade postavil za splošno značilnost šamanizma, pri enem od ljudstev, po katerem je pojem sploh imenovan, ni glavna oblika. To je eden najmočnejših argumentov proti enotni teoriji šamanizma.

Trije svetovi in svetovno drevo

Trodelna zgradba obstaja tudi pri Evenkih (ugu buga — zgornji, dulin buga — srednji, hergu buga — spodnji), a je manj poudarjena kot reka. Svetovno drevo (tuuru) nastopa predvsem kot kraj, kjer čakajo duše-ptice (omiruk), in kot obredni steber v šamanovem šotoru.

Kozmični lov

Nebesni lovec zasleduje kozmičnega losa (ali severnega jelena), ki je ukradel sonce. Ozvezdje Velikega voza je razumljeno kot ta los ali kot lovčeva sled; Rimska cesta je sled njegovih smuči. Ta mit je razširjen daleč prek Evenkov — pri Ketih, Hantih, Selkupih, tudi pri finsko-ugrskih ljudstvih. Sonce se vsako jutro znova iztrga.

Medved

Medved (amaka, "dedek") ni žival, ampak sorodnik. Ne kliče se po pravem imenu. Ubitemu se opraviči, se mu pripiše krivda drugih (Rusov, tujega ljudstva), se ga gosti, njegovo lobanjo in kosti se položi na ploščad ali na drevo, da se lahko vrne. Medvedji obred je najbolj razširjena posamezna obredna oblika severne poloble: od Samov na zahodu prek vseh sibirskih ljudstev do Ajnov na Japonskem in staroselcev Severne Amerike. Glej SamiNoaidi in 19_Primerjalna_Mitologija.

Duše-ptice

Duše nerojenih otrok so ptice na svetovnem drevesu. Ženska, ki ne more zanositi, pošlje šamana gorvodno po omi. Ko človek umre, se omi vrne. Zato so ptice — zlasti kukavica, gos in labod — obredno pomembne in zato je ptičja podoba na šamanovi obleki.

Nastanek zemlje

Različice zemeljskega potapljača: ptica (ponirek, raca) se potopi po blato z dna prvotne vode. Isti mit kot pri turško-mongolskih sosedih (glej Tengrism), pri finsko-ugrskih ljudstvih in v Severni Ameriki. Pri Evenkih je pogosto vezan na dvojico bratov ali na mamuta in kačo, ki iz vode izvlečeta zemljo.

06

Obredi in prazniki

Šamanov obred (nimngan / šamanit)

Poteka ponoči, v šotoru, ob ognju:

Ogrevanje bobna nad ognjem — koža se napne, zvok se ubere;

Klicanje duhov pomočnikov (seven) s počasnim udarjanjem in petjem; občinstvo odgovarja in ponavlja;

Vstop duhov — šaman spremeni glas, telesno držo, včasih jezik;

Potovanje po rodovni reki gorvodno ali dolvodno; pripoved o poti se govori sproti in jo občinstvo posluša kot zgodbo;

Opravilo — pogajanje z gospodarjem živali, iskanje duše, spremljanje mrtvega, boj z duhom bolezni;

Vrnitev in izčrpanost.

Bistvena podrobnost, ki jo splošni opisi šamanizma pogosto spregledajo: obred je javen in skupen. Občinstvo poje, odgovarja, potrjuje in usmerja. Šaman ne dela sam.

Šamanski šotor (ševenčedek)

Za velike obrede so Evenki postavili posebno zgradbo, ki jo je natančno popisal Anisimov: osrednji šotor z obrednim drevesom (tuuru), pred njim vhodna galerija (darpe) proti izviru reke, za njim izhodna galerija (onang) proti izlivu; ob poti lesene podobe duhov, ptic in rib. Zgradba je bila fizični model rodovne reke — svet, sestavljen iz lesa, po katerem je šaman dejansko hodil.

Vsakdanji in lovski obredi

Hranjenje ognja — prvi grižljaj in prva kaplja masti gresta v ogenj. Najbolj vztrajen obred; opravlja se še danes.

Nagovor gospodarja lova pred odhodom; prepoved bahanja; tišina o ulovu.

Šingken — hranjenje lovske podobice z mastjo; če lov ne uspeva, se podobico kaznuje ali zamenja.

Čičipkan — obredna očiščevalna vrata: razklano deblo ali dvoje drevesc, med katerima se gre, da se odloži nesreča.

Ikenipkespomladanski obred obnovitve; večdnevni obred z zasledovanjem mitskega losa, ki mu sledi vsa skupnost; konec s plesom in skupnim jedjo. Najbližje temu, kar bi lahko imenovali evenški praznik.

Sinkelavun — obred za lovsko srečo.

Medvedji obred — opravičilo, gostija, obredna razdelitev mesa po strogih pravilih, položitev lobanje in kosti na ploščad ali na drevo, obrnjeno proti vzhodu. Kosti se ne smejo zlomiti.

Zračni pokop — telo na ploščadi med drevesi ali v izdolbenem deblu na kolih; za šamane praviloma, za druge pogosto. Predmeti se pokojniku razbijejo ali prevrnejo, da "umrejo" z njim.

Bakaldynsodobni praznik srečanja rodov, obnovljen po 1990; obredni del s čičipkanom in nagovorom, nato tekmovanja in ples osuoraj/heiro.

07

Simboli in ikonografija

Boben (untugun, unt) — okrogel, enostranski, s kovinsko ročico v obliki križa ali kače; razumljen kot čoln na rodovni reki ali kot jahalna žival. Palica (gisun) je oblečena v kožo.

Šamanska obleka — dvojna narava: ptičja (perje, krila, rep, kljun) ali jelenja (rogovi, koža, kopita). Na hrbtu kovinski obeski, ki ponazarjajo okostje — dokaz, da je bil šaman razsekan in sestavljen. Teža obleke je lahko presegla 30 kg.

Kovinsko zrcalo (toli) — prevzeto po vzhodni poti; ščiti pred udarci duhov.

Seven / sevenčen — lesene podobe duhov pomočnikov; postavljene ob obrednem šotoru ali nošene s seboj.

Tuuru — obredno drevo ali steber sredi šotora.

Čičipkan — razklano deblo kot očiščevalna vrata.

Medvedja lobanja na drevesu ali ploščadi, obrnjena proti vzhodu.

Ptica (kukavica, gos, labod) — duša; najpogostejši motiv na obleki in na obrednih predmetih.

Severni jelen — hkrati hrana, prevoz, obleka, dar in obredna žival. Evenški jelen se jaha — to je edinstveno na svetu in daje evenški obredni podobi jezdeca na jelenu, ki je drugod ni.

Rombi, zigzagi in bela ter rdeča barva na vezenini iz jelenje dlake in žime.

08

Zgodovinski vplivi in razcepi

1. Beseda in njen izvor — odprto vprašanje. Dve razlagi, obe resni:

Domača tunguska: iz korena sā- ("vedeti") — šaman je "tisti, ki ve". To razlago zagovarja večina sodobnih tungusologov (Janhunen, Doerfer).

Izposojenka: iz palijskega samaṇa / sanskrtskega śramaṇa ("asket, budistični menih") prek srednjeazijskih jezikov in budistične poti. To razlago sta zagovarjala Berthold Laufer in sam Širokogorov.

Vprašanje ni rešeno. Za modul je pomembno, da je odprto in da ga ni mogoče razglasiti za rešeno v nobeno smer. Pomembna posledica druge razlage bi bila, da je beseda, s katero svet označuje "najstarejšo religijo človeštva", morda budistična izposojenka — kar je izjemno poučna ironija.

2. Prva omemba in pot besede v Evropo. Avvakumovo Žitje (nastalo 1669–1672) vsebuje najzgodnejši znani ruski zapis besede — v opisu tunguskega vedeževalca, ki ga je Avvakum kot pravoslavni duhovnik seveda obsodil. Nicolaes Witsen je v Noord en Oost Tartarye (1692) objavil znamenito risbo tunguskega šamana z naslovom "Duivels-priester" ("hudičev duhovnik"). Beseda je torej v Evropo prišla kot obtožba, ne kot opis.

3. Razsvetljenstvo in romantika sta pojem prevzela, preden je bil raziskan. V 18. stoletju je "šaman" v Evropi pomenil goljufa in slepara; v 19. stoletju bolnika (razprava o "arktični histeriji"); v 20. stoletju pesnika, zdravitelja in modreca. Vse tri podobe povedo več o Evropi kot o Evenkih. To je osrednja tema Znamenskega v The Beauty of the Primitive.

4. Širokogorov in pojem "psihomentalnega sklopa". S. M. Širokogorov (1887–1939), ruski antropolog v izgnanstvu na Kitajskem, je v Psychomental Complex of the Tungus (1935) opisal šamanstvo kot družbeno urejeno zdravljenje skupnostne napetosti, ne kot posameznikovo mistiko. Njegovo delo je še danes najboljše in najbolj neposredno gradivo o Evenkih — in je bilo dolgo spregledano, ker ni ustrezalo ne sovjetskemu ne zahodnemu okusu.

5. Eliade in odtrganje pojma. Mircea Eliade je v Šamanizmu (1951) iz sibirskega, pretežno tunguskega in jakutskega gradiva izpeljal enotno svetovno "arhaično tehniko ekstaze" s svetovno osjo, tremi svetovi in poletom duše. Knjiga je pojem naredila svetovni in ga hkrati odtrgala od ljudi, ki so ga rodili. Kritika (Roberte Hamayon, Caroline Humphrey, Znamenski) je pokazala: (a) "ekstaza" ni osrednja in ni povsod; (b) svetovna os ni splošna — pri Evenkih je glavna oblika reka; (c) šamanstvo je družbeno razmerje, ne psihološko stanje; (d) enoten "šamanizem" kot svetovna religija ne obstaja.

6. Kaj je Evenke dejansko uničilo. Ne toliko misijon in ne toliko neposredno preganjanje, ampak razpad rodovne zgradbe: kolektivizacija čred (1930-ta), internatske šole, ki so otroke ločile od jezika in od taborov, prisilna naselitev, industrializacija (rudniki, naftovodi, hidroelektrarne), poplavljanje lovišč. Ker je bil evenški šaman organ rodu, je z rodom izgubil vlogo. Obredje, ki ga je opravljal posameznik — ogenj, lov, medved —, je preživelo bolje.

7. Kitajska pot. Aoluguyski Evenki na Kitajskem so bili leta 2003 preseljeni iz gozda v novo naselje, čreda severnih jelenov postavljena pod nadzor, puške odvzete. Del skupnosti se je vrnil v gozd. Primer je postal mednarodno znan (dokumentarni filmi, delo Åshild Kolås in Yuanyuan Xie) in je danes eden najbolj obravnavanih primerov posledic prisilne naselitve lovsko-pastirskih ljudstev.

8. Kar je treba popraviti.

"Evenki so izumili šamanizem" ali "evenški šamanizem je najstarejša religija." Zavrnjeno. Evenška je beseda, ne pojav.

"Šamanizem je enotna svetovna religija z enotnimi značilnostmi." Izrecno zavrnjeno — to je Eliadejeva sestavljenka.

"Šaman je vedno v ekstazi in vedno potuje po svetovni osi." Zavrnjeno — pri Evenkih je osrednja podoba reka, in obred je javen, pripovedni in skupnosten, ne zgolj notranji.

"Šamanska bolezen je zgolj duševna motnja." Sporno in v starejši obliki zavrnjeno — razprava o "arktični histeriji" (Bogoraz, Czaplicka) je danes veljavna le kot zgodovina raziskovanja, ne kot razlaga.

"Evenki so Tunguzi, torej sorodni Turkom in Mongolom." Zavrnjeno — tunguško-mandžurska družina je ločena; domnevna "altajska" nadrodbina je sporna in ne velja za dokazano.

"Beseda šaman je nedvomno tunguška." Sporno — domači izvor je verjetnejši, izposojenka iz śramaṇa pa ni ovržena.

09

Primerjalne povezave

SakhaAiyy — najtesnejša stvarna povezava v kategoriji. Sahe so se ob selitvi na sever pomešali z Evenki. Posledica: sahaški šamanski aparat je v veliki meri tunguški — boben, kostum s kovinskim okostjem, zračni pokop, motiv razsekanja in ponovnega sestavljanja. Nasprotno so Evenki od Sahov prevzeli konja, nekatere gospodarske oblike in del besedišča. Odločilna razlika: Sahe so razvili dva ločena obredna stanova (algysčyt za Aiyy in oyuun za abaahy) in nato organizirano vero (SakhaAiyy); Evenki tega niso nikoli storili. Njihova praksa je ostala nesistematizirana, brez duhovništva in brez kanona — in prav zato je etnografsko dragocenejša kot vir o starejšem stanju.

Tengrism — pojmovna razmejitev, ki jo je treba držati. Tengrizem je turško-mongolski, evenški šamanizem je tunguski. Prekrivata se v praksi (soseščina, izmenjava, skupno obredje kraja in ognja), ne pa v izvoru in ne v zgradbi: tengristično jedro je nebo in gospodar kraja, evenško jedro je reka, lov in rod. Sodobna gibanja oboje mešajo; ta modul tega ne počne.

Burkhanism — nasprotni pol iste zgodovine. Altajci so na kolonizacijo odgovorili z organiziranim, protišamanskim, mesijanskim gibanjem; Evenki niso odgovorili z ničemer podobnim. Zato so bili burhanisti zatrti kot gibanje, Evenki pa razpuščeni kot družba. Poučna razlika: kdor se organizira, postane tarča; kdor ostane razpršen, se razblini.

SamiNoaidi — najbogatejša primerjava v celotni kategoriji. Skupno: boben kot osrednji predmet, duhovi pomočniki v živalski podobi, potovanje duše, medvedji obred z opravičilom in polaganjem kosti, kult svetih krajev, izbira z boleznijo. Sama sta jezikovno finsko-ugrska, Evenki tunguski — sorodstva ni; gre za cirkumpolarno soseščino in podobno lovsko gospodarstvo. Razlika v usodi je ostra: samijski bobni so bili sežgani v 17. in 18. stoletju z odlokom luteranske cerkve in države; evenški v 20. stoletju z odlokom sovjetske oblasti. Dvesto let razlike pomeni: o Samih vemo manj iz njihovih ust in več iz sodnih spisov; o Evenkih vemo več, ker je Širokogorov prišel pred Stalinom.

YupikAngalkuq — najbližja arktična ustreznica po vlogi. Jupiški angalkuq in evenški šamān imata isto obredno nalogo: potovanje, iskanje izgubljene duše, pogajanje z gospodarjem živali, zdravljenje, spremljanje mrtvega. Skupen je tudi motiv okostja in vrnitev živalskih kosti, da se žival lahko rodi znova. Razlike: evenški šaman deluje za rod, jupiški angalkuq za vas in za lovsko skupnost; evenški potuje po reki, jupiški navzdol skozi morje k gospodarici morskih živali. Med tunguskimi in eskimsko-aleutskimi jeziki ni sorodstva; podobnosti so cirkumpolarne.

InuitSilapojmovna vzporednica. Evenški buga (svet, nebo, kraj in sila hkrati) in inuitski sila (zrak, vreme, razum in kozmična sila hkrati) sta dva neodvisna primera iste rešitve: en izraz za svet in za tisto, kar ga preveva. Nobeden ni oseben bog. To je ena najbolj poučnih vzporednic v vsej kategoriji in jo velja brati kot dokaz, da severni sistemi božanskega pogosto ne postavljajo v osebo, ampak v okolje.

Sednakontrast. Evenki imajo gospodarja živali (Ekšeri) in rodovno mater-žival (bugady mušun), Inuiti gospodarico morskih živali. Vloga je enaka, oblika ni: evenška je gozdna, kopenska in vezana na rod; inuitska je morska, ena sama in vezana na celotno ljudstvo.

Zunaj kategorije06_Evropa (Hanti, Mansi, Nenci, Keti, Selkupi — mit o kozmičnem lovu na losa, medvedji obred, zračni pokop; kljub jezikovni tujosti najbližje vzporednice sploh); 10_Japonska (Ajni — medvedji obred iomante je najbolj izdelana oblika istega obreda na svetu); 14_Severna_Amerika (medvedji obred, vrnitev kosti, zemeljski potapljač); 09_Kitajska (mandžursko šamanstvo — sorodni tunguski jezik in edini primer, ko je tunguško šamanstvo postalo državni dvorni obred, namreč pri dinastiji Qing); 19_Primerjalna_Mitologija (kozmični lov, zemeljski potapljač, motiv okostja).

10

Viri in stopnja zanesljivosti

Primarni viri

Avvakum, Žitje protopopa Avvakuma (nastalo 1669–1672) — najzgodnejši znani ruski zapis besede šaman in prvi opis tunguskega obreda.

Nicolaes Witsen, Noord en Oost Tartarye (1692, 1705) — prva evropska upodobitev tunguskega šamana ("Duivels-priester").

Evert Ysbrandts Ides (1704), Adam Brand, J. G. Gmelin (Reise durch Sibirien, 1751–52), P. S. Pallas, M. A. Castrén — potopisi in zgodnje etnografsko gradivo.

Širokogorov, S. M. (1935). Psychomental Complex of the Tungus. Kegan Paul. — temeljni vir; terensko delo med Evenki v Zabajkalju in Mandžuriji pred sovjetskim posegom. Prav tako Social Organization of the Northern Tungus (1929).

Anisimov, A. F.Rodovoe obščestvo evenkov (1936), Religija evenkov (1958), Kosmologičeskie predstavlenija narodov Severa (1959). Najboljši opis rodovne reke (endekit) in šamanskega šotora (ševenčedek). Brati z upoštevanjem obveznega marksističnega okvira.

Vasilevič, G. M. (1969). Evenki: istoriko-etnografičeskie očerki (XVIII–načalo XX v.). Nauka. — standardna monografija; prav tako njen evensko-ruski slovar.

Predmetni korpus — bobni, obleke, seven podobe, šingken: Kunstkamera (MAE RAN, Sankt Peterburg), Ruski etnografski muzej, Krasnojarski krajevni muzej, American Museum of Natural History (gradivo Jesupove severnopacifiške odprave, 1897–1902).

Jesupova severnopacifiška odprava (Jesup North Pacific Expedition) pod vodstvom Franza Boasa — gradivo o tunguskih in paleosibirskih ljudstvih, zbrano vzporedno z gradivom o Inuitih in Jupikih. Ista odprava povezuje ta modul z arktičnimi moduli te kategorije.

Sekundarna literatura

Znamenski, A. A. (2007). The Beauty of the Primitive: Shamanism and the Western Imagination. Oxford UP. — osrednje delo o tem, kako je Zahod ustvaril pojem "šamanizem"; nujno branje za ta modul.

Znamenski, A. A. (2003). Shamanism in Siberia: Russian Records of Indigenous Spirituality. Kluwer. — prevodi ruskih virov.

Hamayon, R. (1990). La chasse à l'âme: esquisse d'une théorie du chamanisme sibérien. Société d'ethnologie. — temeljna kritika Eliadejevega modela; šamanstvo kot družbeno razmerje in kot "lovska pogodba", ne kot ekstaza.

Humphrey, C. & Onon, U. (1996). Shamans and Elders: Experience, Knowledge and Power among the Daur Mongols. Clarendon. — o mongolsko-tunguskem stiku in o kritiki enotnega pojma.

Balzer, M. M. (ur., 1990/1997). Shamanic Worlds: Rituals and Lore of Siberia and Central Asia. M. E. Sharpe. — prevodi Anisimova in Ksenofontova; najlažje dostopno gradivo v angleščini.

Balzer, M. M. (2011). Shamans, Spirituality, and Cultural Revitalization. Palgrave Macmillan.

Eliade, M. (1951/1964). Shamanism: Archaic Techniques of Ecstasy.zgodovinsko odločilno, a metodološko preseženo delo; navesti ga je treba, uporabljati pa le kritično.

Vitebsky, P. (1995). The Shaman. Duncan Baird; in (2005) Reindeer People: Living with Animals and Spirits in Siberia. HarperCollins. — drugo je o Evenih (ne Evenkih) v Jakutiji, a je najboljši sodoben opis življenja z jelenom in duhovi.

Ssorin-Chaikov, N. (2003). The Social Life of the State in Subarctic Siberia. Stanford UP. — o Evenkih in sovjetski državi; o tem, kaj je rodovno zgradbo dejansko razdrlo.

Anderson, D. G. (2000). Identity and Ecology in Arctic Siberia. Oxford UP. — o Evenkih na Tajmirju.

Kolås, Å. & Xie, Y. (ur., 2015). Reclaiming the Forest: The Ewenki Reindeer Herders of Aoluguya. Berghahn. — o kitajskih Evenkih in preselitvi leta 2003.

Janhunen, J. — o tunguskem jezikoslovju in o izvoru besede šaman; Doerfer, G. — isto, z nasprotnim poudarkom.

Laufer, B. (1917). "Origin of the Word Shaman." American Anthropologist 19(3). — klasičen zagovor izposojenke iz śramaṇa.

Siikala, A.-L. (1978). The Rite Technique of the Siberian Shaman. FF Communications. — natančna analiza obredne tehnike.

Stopnja zanesljivosti

Visoka: da je beseda šaman prišla v evropske jezike iz evenščine prek ruščine in nemščine; da je najzgodnejši znani ruski zapis v Avvakumovem Žitju (1669–1672) in najzgodnejša evropska upodobitev pri Witsenu (1692); tunguška (ne turška in ne mongolska) jezikovna pripadnost Evenkov; njihova razpršenost od Jeniseja do Ohotskega morja in jahanje severnih jelenov; osrednja vloga rodovne reke (endekit) v evenški kozmologiji, kot jo je opisal Anisimov; obstoj in zgradba šamanskega šotora (ševenčedek) z galerijama darpe in onang; pojmi buga, bugady, omi, mugdy, hargi, seven, šingken; motiv razsekanja in ponovnega sestavljanja bodočega šamana; medvedji obred z opravičilom in polaganjem kosti; zračni pokop; Širokogorovo delo iz leta 1935 kot glavni vir; sovjetska kolektivizacija, internatske šole in razpad rodovne zgradbe v tridesetih letih; preselitev aoluguyskih Evenkov na Kitajskem leta 2003; ukinitev Evenškega avtonomnega okrožja leta 2007.

Srednja: obseg, v katerem je gradivo iz 20. stoletja odsev stanja pred rusko oblastjo (Širokogorov je delal že v spremenjenih razmerah); razmerje med krajevnimi različicami (evenški obredni sistem ni bil enoten po vsem ogromnem ozemlju, viri pa ga pogosto predstavljajo kot enega); koliko so sahaške in evenške prvine šle v eno in koliko v drugo smer; koliko je Ekšeri samostojna postava in koliko različica Buge; dejansko število še aktivnih obrednikov danes; kolikšen je bil mongolski in budistični vpliv na Hamnigane.

Nizka / sporno: izvor besede šaman — domači tunguski koren sā- ("vedeti") proti izposojenki iz palijskega samaṇa / sanskrtskega śramaṇa; vprašanje ni rešeno; ali je "šamanska bolezen" vsebinsko enoten pojav ali skupno ime za več različnih stanj; obseg, v katerem so sovjetski etnografi (Anisimov) obredno gradivo prilagodili razlagi o "rodovni družbi"; ali je Eliadejev pojem svetovne osi pri Evenkih sploh navzoč ali je bil vanje vnesen; veljavnost "altajske" jezikovne nadrodbine, ki bi tunguške, turške in mongolske jezike povezala v eno.

Izrecno zavrnjeno: da je "šamanizem" enotna svetovna religija z enotnimi značilnostmi (Eliadejeva sestavljenka); da so Evenki izumili ali razširili šamanstvo po svetu (evenška je beseda, ne pojav); da je evenški šamanizem "najstarejša religija človeštva"; da je šamanska poklicanost zgolj duševna bolezen ("arktična histerija" starejšega raziskovanja); da so Evenki jezikovno sorodni Turkom in Mongolom; da je evenška obredna praksa izginila.

11

Status

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-02.