Spust v podzemlje

Katabaza je pripoved, v kateri živo bitje — bog, junak, šaman ali človek — vstopi v deželo mrtvih in se od tam vrne. Odločilna sta oba dela: vstop čez mejo, ki je za žive zaprta, in vrnitev. Pripoved o umrlem, ki pride v podzemlje, ni katabaza; katabaza je prekršek zoper red, ki ločuje žive od mrtvih.

Razlikovanja, ki jih veda uporablja:

Zakaj je motiv za primerjalno vedo tako mikaven — in nevaren. Mikaven, ker je oblikovno zelo določen: ima mejo, vratarja, prehod, prepoved, srečanje in vrnitev, torej dovolj členov za primerjavo. Nevaren, ker je preveč splošen: vsaka kultura, ki ima podzemlje in junaka, lahko sestavi tako pripoved brez vsakega stika s sosedom. Podobnost med Inanino in Orfejevo pripovedjo ni dokaz izposoje; je najprej vprašanje.

Razširjene napačne predstave

Beseda. Katábasis je grški izraz, ki v splošni rabi pomeni le "hoja navzdol" (Ksenofontova Anabaza uporablja nasprotni izraz za vojaški pohod). Mitološko-strokovni pomen je novoveški: klasična filologija ga je v 19. in 20. stoletju ustalila kot oznako za književni tip.

Postaje raziskovanja:

✦Albrecht Dieterich (Nekyia, 1893) je z izdajo in razlago Petrovega razodetja ter orfičnega gradiva postavil temelj raziskovanju posmrtnih potovanj v antiki.

✦Franz Cumont (Lux Perpetua, posmrtno 1949; After Life in Roman Paganism, 1922) je gradivo razširil na rimski svet in poznoantične skrivnostne kulte. Njegova teza o "orientalskih vplivih" je danes v veliki meri revidirana.

✦Clark, R. J. (1979). Catabasis: Vergil and the Wisdom-Tradition — obravnava 6. speva Eneide kot vozlišče modrostnega izročila.

✦Jan N. Bremmer (The Rise and Fall of the Afterlife, 2002) je podal najbolj uporabno sodobno sintezo za antični svet; zagovarja zgodovinski razvoj predstav o posmrtju in odklanja brezčasne arhetipske razlage.

✦Radcliffe G. Edmonds III (Myths of the Underworld Journey, 2004) je opravil pomembno kritično delo: pokazal je, da je bila predstava o enotnem "orfizmu" z enotnim naukom o posmrtju v veliki meri znanstvena konstrukcija 19. in 20. stoletja, in da je gradivo (Platon, Aristofan, zlate ploščice) bolj raznoliko, kot je dopuščala starejša veda.

✦Fritz Graf in Sarah Iles Johnston (Ritual Texts for the Afterlife, 2007) sta izdala in pojasnila bakhovsko-orfične zlate ploščice — dejanske navodilnike za pot po podzemlju, položene v grobove.

✦Mircea Eliade (Le chamanisme, 1951) je katabazo povezal s šamanskim potovanjem duše in vpeljal razlikovanje med poletom navzgor in spustom navzdol. Sinteza je vplivna, a je bila deležna ostre kritike (Alice Kehoe, Shamans and Religion, 2000): očita se ji, da izraz "šamanizem" raztegne prek meja tunguške izvorne rabe in da neprimerljive prakse združi v en pojem.

✦Vladimir Propp (Zgodovinski koreni čarobne pravljice, 1946) je posmrtno potovanje postavil kot izvorno ozadje pravljičnega vzorca odhoda v "drugo kraljestvo".

✦Joseph Campbell (Junak s tisočerimi obrazi, 1949) je katabazo vključil v svoj monomit kot stopnjo "vstopa v breztlo". Stanje v vedi: kulturno zelo vplivno, akademsko obrobno in kritizirano kot pretirano poenotujoče; Alan Dundes in drugi so opozorili, da shema deluje le, če se gradivo ustrezno obreže.

Sumer in Akad — Inanin/Ištarin spust

Inanin spust v podzemlje (sumersko, ok. 1900–1600 pr. n. št.) je najstarejša ohranjena katabaza. Inana se odpravi v kur, kjer vlada njena sestra Ereškigal. Pri sedmih vratih ji vratar Neti ob vsakih odvzame en del oblačila ali nakita; pred sestro pride gola in brez moči. Anunaki jo obsodijo, truplo obesijo na kol. Njena služabnica Ninšubur po vnaprejšnjem dogovoru išče pomoč; Enki iz umazanije pod nohti ustvari dve bitji brez spola, ki Ereškigal potolažita in dobita truplo. Inana oživi, a podzemlje zahteva nadomestilo: spremljajo jo demoni galla, ki iščejo zamenjavo. Ker njen mož Dumuzi ob njeni odsotnosti ne žaluje, ampak sedi na prestolu, ga izbere. Njegova sestra Geštinana nato prevzame polovico leta.

Akadska različica (Ištarin spust) je krajša, drugače razporejena in ima drugačen konec. Razlika med različicama je metodološko pomembna: kar poljudno pisanje navaja kot "mezopotamski mit", sta dve besedili v dveh jezikih z različnim poudarkom.

Sem spada tudi Nergal in Ereškigal — pripoved o tem, kako podzemlje dobi moškega vladarja, in Enkiduju namenjena razširitev Gilgameša (12. plošča), ki opiše nesrečen poskus vrnitve iz podzemlja.

Grčija

✦Orfej in Evridika: najbolj znana in pripovedno najbolj obdelana katabaza. Orfej s petjem omeči podzemne vladarje; pogoj je, da se med potjo navzgor ne ozre. Ozre se in Evridiko izgubi. Datacijska opomba: nesrečni konec je v ohranjeni obliki znan predvsem iz Vergilija (Georgike 4) in Ovidija (Metamorfoze 10); starejši, razdrobljeni namigi so nejasni in nekateri raziskovalci domnevajo, da je bil v starejši različici Orfej uspešen. To ostaja odprto vprašanje.

✦Odisej (Odiseja 11): strogo vzeto nekyia — Odisej mrtve prikliče na rob sveta, ne da bi se spustil; s Tejrezijo, materjo Antiklejo in Ahilom govori ob jami s krvjo. Ahilova znamenita izjava, da bi raje bil hlapec pri živem siromaku kakor kralj med mrtvimi, je najostrejši antični izraz žalostnega, nerazdeljenega posmrtja.

✦Heraklej: dvanajsta naloga — privesti Kerbera iz podzemlja. Edina nedvoumno uspešna velika grška katabaza; ob tem reši Tezeja, ki je z Peiritojem obtičal na "stolu pozabe".

✦Demetra in Perzefona (Homerska himna Demetri): Had ugrabi Perzefono; Demetra zaradi žalosti ustavi rast; končni dogovor je cikličen — ker je pojedla granatna zrna, se mora za del leta vračati. To ni katabaza junaka, ampak pogodba o delitvi časa, in je hkrati osrednje besedilo za GreatMother.

✦Dioniz po Bibliotheki iz podzemlja privede mater Semelo; Ajshilov in Aristofanov (Žabe) obrat isto pot obravnava komično.

✦Zlate ploščice: bakhovsko-orfični tanki zlati lističi iz grobov (Hiponion, Petelija, Turiji, Pelina, 5.–3. stoletje pr. n. št.) z navodili za pot: ne pij pri prvem izviru pri belem cipresi, pojdi k jezeru Mnemozine, povej: "Sem sin Zemlje in zvezdnatega Neba." To je redek primer, ko poznamo dejanski obredni pripomoček za katabazo.

Rim

Vergilijeva Eneida, 6. spev: Enej z zlato vejico in ob spremstvu Kumejske Sibile prečka Aheront, sreča Didono, ki mu ne odgovori, in končno očeta Anhiza, ki mu razkrije prihodnost Rima. To je odločilen premik v vrsti: katabaza postane politično razodetje, sredstvo za utemeljitev cesarstva. Vergilijev 6. spev je nato prek Danteja postal temelj evropske književne katabaze.

Japonska — Izanagi in Jomi

Kojiki (712) in Nihon šoki: po smrti Izanami se Izanagi odpravi v Jomi no kuni, deželo teme. Izanami mu naroči, naj ne gleda, dokler se ne pogovori s podzemnimi bogovi. Izanagi prižge zob glavnika kot bakljo in vidi njeno razpadajoče, s črvi prekrito telo. V grozi zbeži; zasledujejo ga šikome in nato Izanami sama. Prehod zapre s skalo; skozi njo si izmenjata razvezo. Izanami napove, da bo vsak dan ubila tisoč ljudi, on odgovori, da jih bo vsak dan tisoč petsto rodilo — tako nastane smrtnost in razmnoževanje hkrati. Izanagi se nato očisti (misogi) in ob umivanju se rodijo Amaterasu, Cukujomi in Susanoo. Vzporednica z Orfejem (prepoved gledanja, neuspeh) je opazna in ni izpričano povezana.

Mezoamerika — Popol Vuh in Xibalbá

Kiče-majevsko besedilo (zapisano v 16. stoletju) opiše dve zaporedni katabazi. Najprej sta Hun Hunahpu in Vucub Hunahpu vabljena v Xibalbo, spodnji svet, kjer jih gospodje ("Ena smrt", "Sedem smrti") s preizkusi v hišah (Hiša teme, Mraza, Jaguarjev, Ognja, Netopirjev) ubijejo; glavo obesijo na drevo, ta pa plune v roko device Xquic in jo oplodi. Nato se spustita Hero dvojčka Hunahpu in Xbalanque. Ta ne le da preizkuse prestaneta z zvijačo (ognjeni kresnici v cigarah, ki dajejo videz gorečih bakel), ampak podzemne gospode premagata z ukano: dovolita si biti ubita in zmleta, se v reki obnovita, nato kot potujoča čudodelnika Xibalbo prepričata, naj se dasta ubiti in oživiti — in ju ne oživita. Nato se dvigneta na nebo kot sonce in luna (po različicah luna in Venera).

To je edinstven primer v svetovnem gradivu: katabaza, ki se konča z zmago nad smrtjo z zvijačo in s preoblikovanjem kozmičnega reda. Povezuje DivineTwins, Trickster in SolarHero.

Judovstvo in krščanstvo

✦Šeol v starejših plasteh hebrejske Biblije: kraj tišine, brez razlikovanja med pravičnimi in krivičnimi (Job 3, Ps 88, Prd 9,10). Nekyia je izpričana v 1 Sam 28: Endorska čarovnica za Savla prikliče Samuelovega duha.

✦Kristusov sestop med mrtve (descensus ad inferos, angl. harrowing of hell): nauk, izpeljan iz namigov (1 Pt 3,19), razdelan v Nikodemovem evangeliju, kjer Kristus razbije bronasta vrata, veže Hada in Satana ter iz podzemlja izpelje Adama, Evo, patriarhe in preroke. V pravoslavni ikonografiji je to prizor Anastasis — najpogostejša velikonočna ikona vzhodnega krščanstva, ki ne prikazuje vstajenja iz groba, ampak Kristusa, ki Adama in Evo vleče iz odprtih rakev. Zanimivo je razmerje z Apocalypse: sestop je vzet kot predujem končne zmage nad smrtjo.

✦Srednjeveške vizije — Pavlovo razodetje, Vizija Tnugdala, Čistilišče sv. Patricija, vrh pa Dantejeva Božanska komedija (1320): katabaza kot popolnoma izdelan moralni sistem.

Indija in budizem

✦Katha upanišada: deček Načiketas je poslan k Jami, gospodarju smrti, in od njega izsili nauk o nesmrtnosti duše — katabaza kot pridobitev znanja, ne osebe.

✦Mahābhārata, Svargarohanika parva: Judhišthira ob koncu obišče pekel (naraka) in v njem najde svoje brate; prizor je preizkušnja njegove pravičnosti.

✦Savitri in Satjavan (Mahābhārata, Vana parva): Savitri z besednim prepričevanjem od Jame iztrži moževo življenje. To je ena redkih nedvoumno uspešnih katabaz in ima žensko rešiteljico — koristen protiprimer razširjeni predstavi o moškem junaku, ki rešuje žensko.

✦Budistična izročila: Maudgaljajana (pal. Moggallāna) se spusti v pekel po mater — pripoved je podlaga vzhodnoazijskega praznika Ullambana / Obon; japonska in kitajska ljudska različica (Mulian) je bila stoletja odigravana kot ljudska igra.

Nordijski svet

✦Hermóðr odjaha na Sleipniju devet noči navzdol v Hel, da bi izprosil vrnitev Baldra. Hel privoli pod pogojem, da vse stvarstvo joče; velikanka Þǫkk (skoraj gotovo preoblečeni Loki) tega noče, in Baldr ostane spodaj do po Ragnaröku. Neuspela katabaza je tu vzrok nepovratnosti smrti in vodi naravnost v Apocalypse in DyingGod.

✦Odin v Baldrs draumar prikliče iz groba vǫlvo, da mu razloži Baldrove sanje — nekyia, ne katabaza.

✦Saxo Grammaticus ohranja podobne motive v latinski obliki.

Finsko in baltsko

Kalevala: Väinämöinen se odpravi v Tuonelo, deželo mrtvih, po zaklinjalne besede; hči Tuonija ga skuša zadržati in se reši s preobrazbo v kačo, da se izmuzne skozi mrežo. Motiv mreže čez reko mrtvih, ki naj bi preprečila vrnitev, je izrazito lokalen.

Sibirija in Notranja Azija

Šamanska izročila (jakutska, burjatska, tunguška, mongolska) opisujejo spust duše po dušo bolnega ali umrlega. Osrednji burjatski primer je pripoved o Abaji Geser in šamanki, ki po dušo odide v spodnji svet. Nujen pridržek: to gradivo je bilo posebej pogosto obravnavano skozi Eliadejev okvir, ki ga sodobna antropologija bere previdno; poleg tega je večina zapisov nastala pod ruskim in pozneje sovjetskim posegom v obredno prakso, kar je vplivalo na to, kaj je bilo povedano zapisovalcem.

Afrika in Oceanija

✦Zahodnoafriška in bantujska izročila poznajo potovanja v deželo prednikov za pridobitev znanja, semen ali otroka; pri Jorubah je zveza med ayé (svetom živih) in òrun (onstranstvom) prehodna, prehod pa posreduje Eshu (glej Trickster).

✦Maorsko izročilo: Māui poskusi doseči nesmrtnost tako, da vstopi v telo velike prednice Hine-nui-te-pō in gre skoznjo; ptica se zasmeje, prednica se prebudi in ga zdrobi. Neuspela katabaza je razlaga, zakaj ljudje umiramo. Māui je hkrati vzorčen prevarant in sončni junak (glej Trickster, SolarHero).

Kaj se ponavlja (in zakaj se ne sme prehitro brati kot sorodnost):

✦Meja s prehodom — reka (Stiks, Aheront, Tuoni), vrata (sedmera pri Inani), skala (Jomi), most.

✦Vratar ali čuvaj — Kerber, Neti, xibalbanski gospodje, gnili pes ali kača v več izročilih.

✦Prepoved — ne oziraj se (Orfej), ne glej (Izanagi), ne jej (Perzefona), ne pij pri napačnem izviru (zlate ploščice). Prepoved se skoraj vedno prekrši; to je najbolj razširjena posamezna poteza.

✦Prehrana kot vez — kdor v podzemlju jé, tam ostane. Perzefonina granatna jabolka; isto pravilo je izpričano v japonskem (jomocuhegui) in v več evropskih ljudskih izročilih.

✦Slačenje ali izgubljanje — Inana pri vsakih vratih odloži kos oblačila; junak vstopi razorožen.

✦Nadomestilo — kdor odide, mora poslati koga namesto sebe (Dumuzi; Alkestida in Admet v grškem izročilu).

✦Vrnitev z znanjem, ne z osebo — Enej, Načiketas, Odisej dobijo spoznanje; osebe pa ne dobijo nazaj.

Kaj se resnično razlikuje:

Za primerjalno vedo je najbolj poučna razlika v izidu. Poljudne sinteze motiv praviloma predstavijo kot "smrt in prerojenje", ker izberejo primere, ki se srečno končajo. Gradivo tega ne podpira: neuspeh je pogostejši, in prav neuspeh je pogosto pripovedni smisel — razloži, zakaj mrtvi ne pridejo nazaj.

1. Difuzija

Kjer je stik izpričan, je model močan. Sumersko izročilo je izkazano vplivalo na akadsko, akadsko na hetitsko in prek Levanta na grško obzorje; Vergilij je izkazano bral Homerja, Dante izkazano Vergilija. Kjer stika ni, model postane domneva: nobenega dokaza ni, da bi bili Izanagi ali Popol Vuh v zvezi z grškim gradivom. Skrajni difuzionizem (panbabilonizem) je v celoti zavrnjen.

2. Neodvisni nastanek

Vsaka družba, ki pokopava mrtve in si predstavlja, da so nekje, lahko sestavi pripoved o poti tja in nazaj; prepoved, vratar in nadomestilo so pripovedno skoraj neizogibni členi. Bastianova Elementargedanken. Šibkost: model pojasni vse in zato ničesar ne napove.

3. Obredna in iniciacijska razlaga

Trditev, da katabaza uprizarja obred prehoda — simbolno smrt vajenca in ponovno rojstvo (Arnold van Gennep, Victor Turner in njegov pojem liminalnosti). Podprto za Eleuzino in bakhovsko-orfične kroge, kjer imamo besedila in predmete. Nepodprto kot splošno pravilo; Edmonds je pokazal, da je bilo starejše enačenje vseh teh krogov v en "orfizem" konstrukcija vede.

4. Šamanski model

Eliadejeva teza, da je katabaza mitska ubeseditev šamanskega potovanja duše. Prispevek: za sibirsko, notranjeazijsko in del ameriškega gradiva je zveza med pripovedjo in dejansko obredno prakso izpričana. Kritika: izraz "šamanizem" je pri Eliadeju raztegnjen prek meja smiselnosti (Kehoe), in prenos na grško ali mezopotamsko gradivo ni utemeljen.

5. Strukturalizem

Lévi-Strauss: katabaza obdeluje temeljno nasprotje živo : mrtvo in ga poskuša posredovati z liki, ki so na obeh straneh (Perzefona, Dumuzi in Geštinana, dvojčka). Prispevek: dobro pojasni delitve časa kot izid — pol leta zgoraj, pol spodaj je klasičen strukturalni kompromis. Kritika: analiza je pogosto nepreverljiva.

6. Arhetipska branja

Jung in Campbell berejo spust kot srečanje z nezavednim in vrnitev kot preobrazbo osebnosti. Stanje: kulturno zelo vplivno (od pisateljskih priročnikov do filma), akademsko obrobno; Campbellov monomit velja za pretirano poenotujoč in gradivo obrezuje. Modul takšna branja navaja kot razlagalno stališče, ne kot ugotovitev.

7. Zgodovinski in književni model

Najbolj zmerna in danes najbolj razširjena razlaga: katabaza je književni tip s sledljivo zgodovino znotraj posameznega izročila. Grška katabaza ima svojo notranjo zgodovino (Homer → tragedija → orfični krogi → Platon → Vergilij → Dante), ki jo lahko dokumentiramo brez sklicevanja na univerzalni arhetip. Bremmer in Edmonds delujeta v tem okviru.

8. Metodološko opozorilo: paralelomanija

Samuel Sandmel (1961/1962) je vpeljal izraz parallelomania: precenjevanje podobnosti in nato sklepanje iz nje na izvor. Pri katabazi je past posebno velika, ker so primerjalne tabele (vrata, vratar, prepoved, vrnitev) videti prepričljive, dokler se ne vpraša, koliko od tega je v besedilu in koliko v razpredelnici. Jonathan Z. Smith: primerjava je raziskovalčevo dejanje, ki mora povedati, glede na kaj primerja in zakaj.

Praktično pravilo modula: navesti podobnost, navesti, ali za stik obstaja zgodovinski dokaz, in kadar ga ni, to izrecno povedati.

✦Vrata in prag — sedmera vrata mezopotamskega kurja; bronasta vrata, ki jih razbije Kristus v Anastasis; skala, ki zapre Jomi.

✦Reka in prevoznik — Haron s čolnom in obol pod jezikom umrlega; Aheront, Stiks; Tuonijeva reka z mrežo.

✦Pes — Kerber; vedski Šarvara in Šjama, Jamova psa s štirimi očmi; egipčanski Anubis. Pes ob mejah smrti je široko razširjen, a ne enoten motiv.

✦Zlata vejica — Enejev vstopni znak (in izhodišče Frazerjeve Zlate veje).

✦Zlate ploščice — dejanski predmeti z besedilom navodil, položeni v grob.

✦Granatno jabolko — Perzefonina vez; splošneje hrana kot zapah.

✦Lestev, drevo ali vrv — pot med ravnmi; stik z WorldTree in CosmicMountain.

✦Odloženo oblačilo in nakit — postopno slačenje moči pri Inani.

✦Anastasis — pravoslavna ikona: Kristus stoji na razbitih vratih pekla in vleče Adama za zapestje.

✦Hiše preizkušenj — xibalbanske hiše mraza, netopirjev, ognja: podzemlje kot zaporedje sob.

✦DivineTwins — Hero dvojčka Popol Vuha opravita katabazo skupaj; njuna dvojina je pogoj za zmago (eden reši drugega). Zveza med dvojčkoma in podzemljem je izpričana tudi v grškem izročilu: Dioskura izmenično bivata pod zemljo in na Olimpu.

✦DyingGod — smrt in vrnitev božanstva večinoma poteka skozi podzemlje: Dumuzi, Ozirisov duat, Baldrov Hel. Razmerje med moduloma je razmerje med potjo in vzorcem; glej tam tudi kritiko Frazerjeve sheme.

✦GreatMother — Demetra in Perzefona sta hkrati temeljno besedilo obeh modulov; obravnava obredne razsežnosti (Eleuzina) je v GreatMother.

✦Trickster — Hero dvojčka, Māui, Eshu in Loki (posredno, prek Þǫkk) povezujejo zvijačo z mejo med svetovoma; prevarant je pogosto edini, ki mejo lahko prehaja.

✦Apocalypse — Kristusov sestop med mrtve je bran kot predujem končne zmage nad smrtjo; Baldrova zadržanost v Helu je vezana na Ragnarök.

✦Chaoskampf — spust je pogosto tudi boj s pošastjo spodnjega sveta; razmejitev med bojem za red in bojem za osebo je obravnavana tam.

✦CosmicMountain in WorldTree — trajna zgradba, po kateri je spust sploh mogoč: os, ki povezuje ravni sveta.

✦SolarHero — nočno potovanje sonca pod zemljo (Rajeva barka skozi duat) je katabaza, ki se ponovi vsako noč; obravnava je tam.

Pregledi in teorija

✦Bremmer, J. N. (2002). The Rise and Fall of the Afterlife. — najbolj uporabna sodobna sinteza za antiko; zgodovinski, ne arhetipski pristop.

✦Edmonds, R. G. III (2004). Myths of the Underworld Journey: Plato, Aristophanes, and the "Orphic" Gold Tablets. — ključna kritika konstrukta enotnega orfizma.

✦Graf, F. & Johnston, S. I. (2007). Ritual Texts for the Afterlife. — izdaja in razlaga zlatih ploščic.

✦Clark, R. J. (1979). Catabasis: Vergil and the Wisdom-Tradition.

✦Dieterich, A. (1893). Nekyia. — zgodovinsko pomembno, razlagalno preseženo.

✦Cumont, F. (1922; 1949). — zgodovinsko pomembno; teza o "orientalskih vplivih" v veliki meri revidirana.

✦Eliade, M. (1951). Le chamanisme et les techniques archaïques de l'extase. — vpliven okvir, brati skupaj s kritiko.

✦Kehoe, A. (2000). Shamans and Religion: An Anthropological Exploration in Critical Thinking. — kritika raztegnjenega pojma šamanizma.

✦Turner, V. (1969). The Ritual Process. — liminalnost; van Gennep, A. (1909). Les rites de passage.

✦Campbell, J. (1949). The Hero with a Thousand Faces. — navesti s pridržkom: monomit velja za pretirano poenotujoč.

✦Smith, J. Z. (1990). Drudgery Divine; Sandmel, S. (1962). Parallelomania, JBL 81.

Primarna besedila v prevodu

✦Inanin spust — Kramer, S. N. & Wolkstein, D. (1983). Inanna: Queen of Heaven and Earth (poljudnejše); znanstveno ETCSL (Electronic Text Corpus of Sumerian Literature) in Katz, D. (2003). The Image of the Netherworld in the Sumerian Sources.

✦Ištarin spust — Foster, B., Before the Muses.

✦Homer, Odiseja 11; Vergilij, Eneida 6 (komentar Austin, Horsfall).

✦Homerska himna Demetri — komentar Richardson, N. (1974).

✦Popol Vuh — Tedlock, D.; Christenson, A. (dvojezična izdaja).

✦Kojiki — prev. Philippi, Heldt.

✦Nikodemov evangelij — v Elliott, J. K., The Apocryphal New Testament.

✦Snorri Sturluson, Prozna Edda (prev. Faulkes); Poetična Edda (prev. Larrington).

✦Katha upanišada; Mahābhārata (odlomka o Savitri in Judhišthiri).

✦Kalevala — slovenski prevod obstaja.

✦Dante, Božanska komedija — slovenski prevod Andrej Capuder.

Kaj NI vir

✦Poljudne "primerjalne tabele katabaz", ki motive naštevajo brez navedbe besedila in različice.

✦Pisateljski priročniki o "junakovi poti", ki Campbellovo shemo predstavljajo kot ugotovitev vede.

✦Novodobno gradivo, ki podzemna potovanja različnih izročil zliva v enoten "šamanski" postopek za osebno rabo.

✦Apologetsko gradivo, ki podobnost med descensus ad inferos in starejšimi katabazami razglaša za dokaz izposojenosti ali, obratno, za dokaz izvirnosti; oboje presega, kar gradivo dopušča.

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: da je Inanin spust ohranjen v sumerščini in starejši od grškega gradiva; da Inana pri sedmih vratih postopno izgublja oblačila in da se vrne le z nadomestilom (Dumuzi/Geštinana); da je Odiseja 11 strogo vzeto nekyia, ne spust; da je Heraklejev odvzem Kerbera nedvoumno uspešna katabaza; da Popol Vuh opisuje dve zaporedni katabazi in da Hero dvojčka Xibalbo premagata z zvijačo; da Kojiki Izanagijev pobeg iz Jomija poveže z nastankom smrtnosti in z rojstvom Amaterasu, Cukujomija in Susanooja; da je Hermóðrova pot v Hel neuspešna zaradi velikanke, ki noče jokati; da so zlate ploščice dejanski grobni predmeti z navodili za pot; da izrecne pripovedi o Kristusovem sestopu v evangelijih ni in da je razdelana v Nikodemovem evangeliju.

✦Srednja: starost in prvotna oblika Orfejeve pripovedi ter vprašanje, ali je bil izvorno uspešen; obseg dejanske odvisnosti grškega gradiva od mezopotamskega; koliko je Snorrijeva ureditev nordijskega gradiva predkrščanska; razmerje med Eleuzinskimi skrivnostmi in besedilom Himne Demetri; starost sibirskih šamanskih zapisov pred rusko in sovjetsko dobo; koliko Popol Vuha odraža predkolonialno stanje in koliko kolonialno redakcijo.

✦Nizka / sporno: Eliadejev šamanski model kot razlaga katabaz zunaj Sibirije in Notranje Azije; iniciacijska razlaga kot splošno pravilo; Campbellov monomit in jungovska branja (kulturno vplivna, akademsko obrobna); strukturalistične analize posameznih besedil kot preverljive ugotovitve; starejši konstrukt enotnega "orfizma" z enotnim naukom o posmrtju.

✦Izrecno zavrnjeno: panbabilonizem (izvor vseh katabaz v Mezopotamiji); trditev, da so vse katabaze uprizoritve enega samega iniciacijskega obreda; trditev, da se katabaze praviloma končajo uspešno; razlaga podzemnih potovanj kot spomina na dejanske podzemne civilizacije ali zunajzemeljske obiske; enačenje nekyie in katabaze kot istega pojava.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-11.