Codex Antiqua

Codex Antiqua zbira starodavne koledarske sisteme in predstave o kozmičnem redu, ki jih ti sistemi izražajo. Izhodišče je opažanje, ki drži za vse obravnavane civilizacije: koledar ni bil merilni pripomoček, ampak zapis o tem, kako je svet urejen. Kdo določa čas, določa obredje, poljedelstvo, davke in oblast.

Modul ponuja štiri javne poglede:

Stari vir modula ga opiše kot "starodavni koledarji in kozmični red civilizacij" in mu določi štiri metode: koledarji, maya, inka, prerokbe. Ta zasnova je ohranjena, dobi pa uredniško ogrodje, ki ga stari vir ni imel.

Zakaj koledar in ne "astrologija". Koledar je preverljiv predmet: cikel ima dolžino, dolžina se da izmeriti, zapis se da datirati. Kjer je gradivo trdno, modul govori odločno. Kjer gradivo ne obstaja — na primer za notranji pomen inkovskega sistema, ki ga poznamo skoraj izključno prek španskih poročevalcev — modul to pove.

Zakaj je prerokbe sploh ostala. Ker gradivo obstaja in ga ljudje iščejo. Modul ga ne zamolči, ampak postavi ob vir. Metoda je zato v modul.md vezana na uredniško pravilo: vsak zapis nosi vir, datum nastanka in ločnico med izvirnim besedilom in poznejšo razlago.

Mezoamerika: dva koledarja, ki tečeta hkrati

Mezoameriške kulture so uporabljale dva sočasna koledarja, ki nista bila alternativi, ampak sta se prepletala.

1. Obredni 260-dnevni cikel. Pri Majih tzolk'in, pri Mexicih (Aztekih) tonalpohualli. Sestavljen je iz 20 dnevnih imen in 13 števil, ki tečejo vzporedno; najmanjši skupni večkratnik je 260. Vsak dan ima ime in število (npr. 4 Ajaw). Izvor 260 dni ni zanesljivo pojasnjen. Ponujene razlage: približna dolžina človeške nosečnosti; razmik med zenitnima prehodoma sonca na zemljepisni širini okoli 14–15° severno; kombinacija dvajsetiškega štetja s trinajstimi nebesnimi ravnmi. Nobena ni dokazana; vse tri so v obtoku.

2. Sončni 365-dnevni cikel. Pri Majih haab': 18 mesecev po 20 dni in dodatnih 5 dni (wayeb'), ki so veljali za nevarne. Pri Mexicih xiuhpohualli: 18 dvajsetdnevnic in 5 dni nemontemi. Prestopnega dne ni bilo v nobenem od njiju, zato je koledar glede na sončno leto zaostajal približno dan na štiri leta.

3. Koledarski krog. Kombinacija obeh se ponovi vsakih 18.980 dni = 52 haab' let. Pri Mexicih je bil konec 52-letnega kroga obredno najbolj obremenjen trenutek: ob obredu Novega ognja (Toxiuhmolpilia) so pogasili vse ognje, razbili posodje in na hribu Huixachtlan (danes Cerro de la Estrella) prižgali nov ogenj. Zadnja izvedba je zabeležena leta 1507. To je najbližje, kar mezoameriško gradivo pride "koncu sveta": ne napoved, ampak obred, ki ga je bilo treba opraviti, da se svet nadaljuje.

4. Dolgo štetje je majevska posebnost — linearno štetje dni od izhodiščne točke, potrebno zato, ker koledarski krog po 52 letih ne loči več, katero ponovitev opisuje. Enote:

Datum se piše kot pet števil (npr. 9.12.11.5.18). Izhodišče 0.0.0.0.0 je po najbolj sprejeti uskladitvi z našim koledarjem — korelaciji Goodman–Martínez–Thompson (GMT, konstanta 584283) — 11. avgust 3114 pr. n. št. (proleptični gregorijanski koledar). Konstanto je v osnovi predlagal Joseph Goodman leta 1905; GMT je danes večinsko sprejeta, čeprav so predlagane tudi različice (npr. 584285, 584286). Radiokarbonske meritve z visoko ločljivostjo so GMT v glavnem potrdile.

Majevski zapis pozna še devet Gospodov noči (cikel G1–G9) in 819-dnevno štetje, vezano na strani sveta in barve. Dresdenski kodeks vsebuje uporabno Venerino preglednico s popravkom, ki cikel usklajuje z opazovanim gibanjem planeta — kar je nedvoumen dokaz sistematičnega, dolgotrajnega opazovanja.

Andi: koledar brez pisave

Inkovski Tawantinsuyu ni imel pisave v običajnem smislu; zapisovanje je potekalo z vozlanimi vrvicami (khipu), ki so za števila razvozlane, za pripovedno vsebino pa ne. Zato vse, kar o inkovskem koledarju vemo, prihaja iz španskih kolonialnih poročil — Polo de Ondegardo (1559), Bernabé Cobo (Historia del Nuevo Mundo, 1653), Garcilaso de la Vega, Guamán Poma de Ayala — torej od piscev, ki so sistem opisovali po tem, ko so ga sami pomagali razgraditi. To je najpomembnejši pridržek celotnega razdelka.

Sistem ceque. Iz Coricanche, sončnega svetišča v Cuzcu, je izhajalo 41 namišljenih črt (ceque), ki so se razpirale čez pokrajino. Vzdolž njih je bilo razporejenih 328 svetih točk (huaca), za katere so skrbeli določeni rodovi. Vsaki točki je pripadal svoj dan v obrednem letu.

R. Tom Zuidema je predlagal, da je bil ceque hkrati prostorski in koledarski sistem: 328 = 12 × 27,3, kar ustreza dvanajstim sideričnim luninim mesecem; razlika do sončnega leta (približno 37 dni) naj bi ustrezala obdobju, ko Plejade zaradi bližine sonca niso vidne. Predlog je vpliven in razumen, ni pa dokazan — del andinistike ga sprejema, del pa opozarja, da je matematična skladnost lahko naključna in da kolonialni viri takšne razlage ne navajajo izrecno.

Trdneje izpričano je naslednje: Inti Raymi ob junijskem solsticiju in Qhapaq Raymi ob decembrskem; opazovanje sončnega vzhoda in zahoda z stebri (sucanca) na obzorju nad Cuzcom (Cobo in Garcilaso ju omenjata; Španci so jih porušili); pomen heliakalnega vzhoda Plejad (Qullqa) za napoved poljedelskega leta — kar so poznejše raziskave povezale z dejansko vremensko zvezo (vidnost Plejad je odvisna od visokih cirusov, ti pa od pojava El Niño). Andska nebesna razdelitev pozna tudi "temne oblake" (yana phuyu) — like, ki jih tvorijo temne lise v Rimski cesti, ne zvezde: lama, žabica, lisica, jerebica. Gary Urton (At the Crossroads of the Earth and the Sky, 1981) je to potrdil s terenskim delom v skupnosti Misminay.

Egipt: leto, ki se ni ustavilo

Egipčanski civilni koledar je imel 365 dni: 12 mesecev po 30 dni v treh letnih časih (ahet — poplava, peret — vznik, šemu — žetev) in 5 dodanih (epagomenalnih) dni. Prestopnega dne ni bilo. Posledica je "tavajoče leto" (annus vagans): koledar je glede na sončno leto zaostajal dan na štiri leta in se z njim znova uskladil šele po približno 1460 letih — Sotisov cikel.

Novo leto je bilo obredno vezano na heliakalni vzhod Sirija (egipčansko Sopdet, grško Sothis), ki je sovpadal z začetkom nilske poplave. Cenzorin je leta 238 n. št. zapisal usklajenost, ki je danes eno od sidrišč egipčanske kronologije; absolutne datacije, izpeljane iz Sotisovih podatkov, so med egiptologi sporne in se nanje ne opira več nobena resna kronologija sama zase.

Kanopski dekret (238 pr. n. št.) je poskusil uvesti prestopni dan; v praksi ni bil sprejet. Prestopni dan se je uveljavil šele z aleksandrijskim koledarjem pod Avgustom (okoli 25 pr. n. št.). Poleg civilnega je Egipt vzdrževal tudi lunin koledar za bogoslužje — dva vzporedna sistema hkrati, kar je v starem svetu pravilo, ne izjema.

Kozmični red je bil izražen s pojmom maat: pravilnost, resnica in ravnovesje, ki jih kralj in obred vzdržujeta. Koledar je bil orodje za vzdrževanje maat, ne njena razlaga.

Mezopotamija: koledar, ki se je popravljal

Babilonski koledar je bil lunisolarni: mesec se je začel z opazovanjem prvega mlaja, leto pa je imelo 12 luninih mesecev, kar je približno 11 dni prekratko. Razliko so izravnavali z dodanim mesecem — sprva po presoji, na podlagi kraljevega ukaza in opazovanja žetve.

Približno od 5. stoletja pr. n. št. (v ahemenidskem obdobju) je bila vstavitev poenotena po devetnajstletnem ciklu: 7 dodanih mesecev v 19 letih — v grškem izročilu znano kot Metonov cikel (Meton Atenski, 432 pr. n. št.), v Babilonu izpričano neodvisno in približno sočasno ali prej. To je eden redkih primerov, kjer se da natančno pokazati, da matematizacija koledarja ni grški izum.

MUL.APIN, zbirka na dveh ploščah (sestavljena približno v začetku 1. tisočletja pr. n. št., z gradivom, ki je starejše), navaja vzhode zvezd po mesecih, sheme vstavljanja mesecev in razmerja dolžine dneva. V 5. stoletju pr. n. št. so v Babilonu uvedli zodiak dvanajstih enakih 30-stopinjskih znamenj — matematično abstrakcijo, ne opis dejanskih ozvezdij. Ta izum je neposredna podlaga vse poznejše zahodne astrologije in astronomije in ga je grški svet prevzel v helenističnem obdobju.

Mezopotamski kozmični red se izraža v pojmu me — vnaprej dane ureditve stvari in ustanov, ki jo bogovi podeljujejo. Koledar je bil del te ureditve.

Kitajska: šestdesetiški cikel in štiriindvajset delov leta

Kitajski koledar je lunisolarni: meseci se ravnajo po mlaju, leto pa se z dodanim mesecem usklajuje s soncem. Prestopni mesec se doda po pravilu, vezanem na 24 sončnih členov (jieqi) — delitev sončnega leta na 24 odsekov po približno 15°, ki opisujejo poljedelsko in vremensko dogajanje ("izbruh žuželk", "žitni dež", "veliki mraz").

Vzporedno teče šestdesetiški cikel (ganzhi): 10 nebesnih debel in 12 zemeljskih vej dasta 60 kombinacij. Ta cikel je izpričan že v šangovskih vedeževalnih kosteh (13.–11. stoletje pr. n. št.), kjer se z njim štejejo dnevi — kar ga uvršča med najdlje neprekinjeno uporabljane štetne sisteme na svetu.

Koledar je bil na Kitajskem izrecno državna zadeva: pravilnost koledarja je bila dokaz, da vladar uživa nebeški mandat (tianming). Nova dinastija je koledar praviloma popravila. Zadnja velika reforma je bil koledar Šixian (1645), izdelan ob sodelovanju jezuita Adama Schalla von Bella — kar pomeni, da je bil evropski računski aparat vključen v kitajski državni obred, ne da bi kitajsko pojmovanje časa nadomestil.

Sredozemlje in nadaljevanje

✦Julijanski koledar (45 pr. n. št.): leto 365,25 dneva; napaka približno 11 minut na leto.

✦Gregorijanska reforma (1582): Aloysius Lilius, izvedba Christopher Clavius; izpad desetih dni (4. oktober 1582 → 15. oktober) in novo pravilo za stoletna leta. Reformo so sprva sprejele le katoliške dežele; Britanija in kolonije šele 1752.

✦Islamski hidžretski koledar je čisto lunin, brez vstavljanja — leto ima 354 ali 355 dni in se glede na letne čase premika. Vstavljanje (nasīʾ) je bilo izrecno odpravljeno (Koran 9,37). To je redek primer koledarja, ki se namenoma odpove usklajenosti s sončnim letom.

✦Judovski koledar je lunisolarni z 19-letnim ciklom; izročilo pripisuje ustalitev Hilelu II. (4. stoletje), zgodovinsko pa je bila postopna in dokončana pozneje.

✦Indija: lunisolarni sistemi z 27 (ali 28) nakšatrami — luninimi postajami; Vedāṅga Jyotiṣa je najstarejše ohranjeno indijsko koledarsko besedilo, njegova datacija pa je odprta (predlogi segajo od zgodnjega 1. tisočletja pr. n. št. dalje). Kozmični red izraža pojem ṛta, pozneje dharma.

Modul je bralen: izhod.pise_v je prazno. Predpomnilnik je vklopljen s TTL 86.400 sekund, ker se gradivo spreminja redko.

1. "Majevska prerokba za leto 2012" je sodobna napačna razlaga

To je najpomembnejša opomba v modulu in je navedena izrecno, ker se gradivo o njej še vedno prodaja kot starodavno.

Kaj se je dejansko zgodilo v koledarju. 21. decembra 2012 (po GMT-korelaciji) se je dolgo štetje prevrtelo na 13.0.0.0.0 — konec trinajstega b'ak'tuna, torej 1.872.000 dni oziroma približno 5125 let od izhodišča. To je mejnik štetja, ne konec štetja. Enako kot prehod z 1999 na 2000.

Da so Maji sami pričakovali nadaljevanje, je dokazljivo iz njihovih lastnih napisov. V Palenquu je v Templju napisov zapisana obletnica, ki pade v leto 4772 n. št. — torej daleč za letom 2012. Majevski pisar ni mogel zapisati datuma v prihodnosti, za katero bi verjel, da je ne bo.

Koliko izvirnih napisov sploh omenja 13.0.0.0.0. Zelo malo. Najpogosteje navedeni je Spomenik 6 iz Tortugueroja, ki je poškodovan in katerega ključni odlomek je delno neberljiv; omenja pojav božanstva Bolon Yokte' K'uh, kar je v majevskih besedilih pogosta obredna formula, ne napoved uničenja. Leta 2012 odkriti blok iz La Corone omenja isti mejnik v očitno političnem okviru — vladar svojo oblast poveže z velikim koledarskim mejnikom. Nobeno izmed besedil ne napoveduje konca sveta.

Od kod potem zamisel. Zgodovina razlage je dobro dokumentirana:

✦Michael D. Coe, The Maya (1966) — prvi je v znanstvenem priročniku pripisal datumu apokaliptično razsežnost v mimogrednem stavku; datum je v prvi izdaji navedel napačno, v poznejših izdajah pa ga je popravljal.

✦Frank Waters, Mexico Mystique (1975) — misel je razširil v ezoterično pripoved.

✦José Argüelles, The Mayan Factor (1987) in "harmonična konvergenca" istega leta — najbolj vpliven posamični vir sodobnega mita; Argüellesov "koledar 13 lun" (Dreamspell) ni majevski koledar, ampak nov sistem z drugačnim štetjem dni.

✦Terence McKenna je svojo "časovno valovno" shemo naknadno naravnal na isti datum.

✦John Major Jenkins je vpeljal razlago o "poravnavi z galaktičnim središčem". Astronomsko to ni dogodek: precesija je zvezna, prehod sonca čez ravnino Rimske ceste ob solsticiju pa je pojav, ki traja desetletja in ga ni mogoče datirati na dan.

Stanje v vedi. Majevski strokovnjaki so mit dosledno zavračali že pred letom 2012 — Mark Van Stone (2012: Science and Prophecy of the Ancient Maya, 2010), Matthew Restall in Amara Solari (2012 and the End of the World: The Western Roots of the Maya Apocalypse, 2011), John Hoopes in Anthony Aveni (The End of Time, 2009). Restall in Solari sta pokazala, da je apokaliptična miselna zgradba evropskega izvora — prišla je s krščanskim izročilom konca časa v 16. stoletju in bila naknadno prenesena na majevsko gradivo. 21. decembra 2012 se ni zgodilo nič.

2. Splošni pridržki

✦Koledar ni napoved. Ciklično štetje pomeni le, da se števec vrne na začetek. Pripis pomena "konca" je razlagalčev poseg.

✦Ni "enega" koledarja civilizacije. Egipt je vzdrževal civilni in lunin koledar hkrati; Mezoamerika dva; Kitajska več zaporednih uradnih sistemov. Govor o "majevskem koledarju" v ednini je poenostavitev.

✦Korelacija ni dejstvo, ampak rekonstrukcija. GMT je najbolje podprta, ni pa edina predlagana. Vsak natančen datum "po majevskem koledarju" nosi to negotovost.

✦Inkovski razdelek je najšibkejši. Vir ni inkovski, ampak španski in poznejši. Zuidemova razlaga ceque kot koledarja je predlog, ne ugotovitev.

✦Natančnost ni isto kot pravilnost. Trditev, da je bil kak starodavni koledar "natančnejši od našega", je praviloma primerjava napačnih količin — na primer majevskega tuna (360 dni) s tropskim letom.

✦Astronomsko usmerjeni objekti niso samodejno "observatoriji". Usmeritve je treba dokazati statistično, ne izbrati posamično; to je osrednje metodološko načelo arheoastronomije (Aveni, Ruggles).

✦Codex (01_KnjizniSvet) — splošni skupnostni arhiv; Codex Antiqua je njegov področno omejen, uredniško zaprt protipol.

✦CorpusMysticum (01_KnjizniSvet) — ezoterični pojmovnik; simbole, ki se pojavljajo v koledarskem gradivu (kolo, cikel, os sveta), obravnava tam.

✦Maya, Mexica, Anahuac, PopolVuh, Teotihuacan, Quetzalcoatl (04_KulturniSvetovi/15_Mezoamerika_in_Karibi) — kulturni okvir mezoameriškega gradiva; ta modul obravnava koledar, ne kulture kot celote.

✦Tawantinsuyu, Inti, Pachamama, Apu, Tiwanaku (04_KulturniSvetovi/16_Andi_in_Amazonija) — andski okvir sistema ceque.

✦Kemet, Aten, MeduNeter, Duat (04_KulturniSvetovi/02_Egipt_in_Nil) — egipčanski okvir tavajočega leta in maat.

✦Babylon, Sumer, EnumaElish, Marduk (04_KulturniSvetovi/03_Mezopotamija) — mezopotamski okvir; Enūma eliš izrecno opisuje, kako Marduk postavi koledar — kozmogonija in koledar sta tam eno besedilo.

✦Yijing, Wuxing, Bagua, Bazi, Ziwei (04_KulturniSvetovi/09_Kitajska) — šestdesetiški cikel je skupna podlaga koledarja in teh sistemov.

✦ChronologiaSacra (21_RaziskovalnaOrodja) — orodje za primerjalno kronologijo; Codex Antiqua je zanj vsebinski vir.

✦Astrologija (03_RaziskovalniSvetovi) — babilonski zodiak dvanajstih enakih znamenj je skupno izhodišče obeh modulov; razmerje med koledarjem in napovedovanjem je obravnavano tam.

✦Apocalypse, Cosmogonia (06_PrimerjalnaMitologija) — kje se koledarski cikel stakne s pripovedjo o koncu in začetku sveta.

Splošno o koledarjih

✦Richards, E. G. (1998). Mapping Time: The Calendar and Its History. — najboljši splošni pregled.

✦Steel, D. (2000). Marking Time.

✦Aveni, A. (1989). Empires of Time: Calendars, Clocks, and Cultures.

Mezoamerika

✦Aveni, A. (2001). Skywatchers of Ancient Mexico (razširjena izdaja). — temeljno delo mezoameriške arheoastronomije.

✦Coe, M. D. The Maya (več izdaj); Coe, M. D. Breaking the Maya Code — o razvozlanju pisave.

✦Stuart, D. (2011). The Order of Days. — majevski pogled na čas, napisan po razvozlanju.

✦Sharer, R. & Traxler, L. (2006). The Ancient Maya (6. izdaja).

✦Van Stone, M. (2010). 2012: Science and Prophecy of the Ancient Maya.

✦Restall, M. & Solari, A. (2011). 2012 and the End of the World: The Western Roots of the Maya Apocalypse.

✦Aveni, A. (2009). The End of Time: The Maya Mystery of 2012.

✦Hoopes, J. W. — vrsta člankov o nastanku mita o letu 2012.

Andi

✦Zuidema, R. T. (1964). The Ceque System of Cuzco; poznejši članki o koledarski razlagi.

✦Bauer, B. (1998). The Sacred Landscape of the Inca: The Cusco Ceque System. — terenska preveritev, delno kritična do Zuideme.

✦Urton, G. (1981). At the Crossroads of the Earth and the Sky.

✦Cobo, B. (1653). Historia del Nuevo Mundo; Polo de Ondegardo (1559); Guamán Poma de Ayala — kolonialni viri, brati z izrecnim pridržkom.

Egipt, Mezopotamija, Kitajska

✦Parker, R. A. (1950). The Calendars of Ancient Egypt.

✦Depuydt, L. (1997). Civil Calendar and Lunar Calendar in Ancient Egypt.

✦Hunger, H. & Pingree, D. (1989). MUL.APIN: An Astronomical Compendium in Cuneiform; (1999) Astral Sciences in Mesopotamia.

✦Rochberg, F. (2004). The Heavenly Writing. — razmerje med astronomijo, vedeževanjem in redom v Mezopotamiji.

✦Needham, J. Science and Civilisation in China, zv. 3; Sivin, N. Granting the Seasons (2009) — o kitajski koledarski reformi kot državnem dejanju.

Metoda

✦Ruggles, C. (2005). Ancient Astronomy: An Encyclopedia of Cosmologies and Myth; (ur., 2015) Handbook of Archaeoastronomy and Ethnoastronomy. — merilo za presojo trditev o astronomskih usmeritvah.

Kaj NI vir

✦Zecharia Sitchin in gradivo o "Nibiruju" — njegovi prevodi sumerskih besedil so med asiriologi zavrnjeni.

✦Erich von Däniken in nasledstvo — razlaga koledarjev kot zapisa o obiskih z drugih planetov: izrecno zavrnjeno.

✦Argüellesov "koledar 13 lun" / Dreamspell, predstavljen kot majevski koledar — ni majevski; je sodobni sistem z drugačnim štetjem dni.

✦Piramidologija (Charles Piazzi Smyth in nasledstvo), ki iz mer zgradb izpeljuje datume prihodnjih dogodkov.

✦Spletno gradivo, ki navaja "majevske prerokbe" brez navedbe napisa, mesta najdbe in stanja ohranjenosti.

✦Novi datumi konca sveta, izpeljani iz "popravka" korelacije po letu 2012 — ista napaka s premaknjeno številko.

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: da je tzolk'in 260-dnevni cikel iz 20 imen in 13 števil in haab' 365-dnevni iz 18 × 20 dni plus 5 dni wayeb'; da je koledarski krog 18.980 dni oziroma 52 haab'; da so enote dolgega štetja 1 / 20 / 360 / 7.200 / 144.000 dni; da je GMT-korelacija (584283) večinsko sprejeta in podprta z radiokarbonskimi meritvami; da je palenški napis navaja datum v letu 4772 n. št.; da je bil zadnji mexiški obred Novega ognja leta 1507; da egipčanski civilni koledar ni imel prestopnega dne in je zato "taval" s ciklom približno 1460 let; da Kanopski dekret (238 pr. n. št.) prestopnega dne ni uveljavil; da je bila v Babilonu 19-letna vstavitev uveljavljena približno od 5. stoletja pr. n. št. in da je bil tam v istem stoletju uveden zodiak dvanajstih enakih znamenj; da je šestdesetiški cikel izpričan že v šangovskih vedeževalnih kosteh; da je gregorijanska reforma iz leta 1582 izpustila deset dni; da je islamski koledar čisto lunin brez vstavljanja.

✦Srednja: izvor 260-dnevnega cikla (nosečnost / zenitna prehoda / dvajsetiško štetje — vse tri razlage so v obtoku, nobena ni dokazana); natančna vrednost korelacijske konstante (584283 proti 584285/584286); absolutne datacije, izpeljane iz Sotisovih podatkov; datacija zbirke MUL.APIN; datacija besedila Vedāṅga Jyotiṣa; koliko od kolonialnega opisa sistema ceque odraža predšpansko stanje; pomen 819-dnevnega štetja pri Majih.

✦Nizka / sporno: Zuidemova razlaga, da je 328 huak koledar sideričnega luninega leta in 41 ceque 41 osemdnevnih tednov (vpliven predlog, ne ugotovitev); rekonstrukcije inkovskega letnega obrednega koledarja v podrobnostih; razlage posameznih arheoastronomskih usmeritev, kjer ni statistične podlage; trditve o neprekinjenem prenosu starodavnega koledarskega znanja do današnjih obrednih praks brez dokumentirane vmesne verige.

✦Izrecno zavrnjeno: da je majevski koledar napovedal konec sveta 21. decembra 2012 (dokumentirana sodobna napačna razlaga, ki jo lastni majevski napisi za leto 4772 ovržejo); da gre pri "poravnavi z galaktičnim središčem" za datirljiv astronomski dogodek; da je Argüellesov koledar 13 lun majevski koledar; da so starodavni koledarji natančnejši od sodobnih (primerjava napačnih količin); da so koledarji zapis o zunajzemeljskih obiskih (von Däniken, Sitchin); da je Spomenik 6 iz Tortugueroja prerokba o uničenju (besedilo je poškodovano in govori o pojavu božanstva, ne o koncu sveta).

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-11.