Izvirno ime: Ak Jang (altajsko Ак јаҥ — "beli obred, bela vera"); rusko бурханизм; po postavi Ak Burkan ("Beli Burkan")
Predstavitev
Burhanizem je nova vera, ki je nastala v enem samem letu, v eni sami dolini, iz enega samega videnja — in v desetih letih zajela skoraj celotno ljudstvo. Nastal je spomladi 1904 v Gornem Altaju in je do sredine tridesetih let 20. stoletja postal glavna vera južnih Altajcev.
To ga uvršča med najbolje dokumentirane primere obnovitvenega gibanja (revitalization movement) v svetovni vedi o religijah: imamo datum, imamo imena, imamo policijsko poročilo, sodni spis, časopisne polemike, etnografske zapise sodobnikov in fotografije. Pri malokateri religiji je mogoče toliko natančno reči, kdaj in kje se je začela.
Domače ime je Ak Jang — "bela vera" ali natančneje "beli obred". Beseda jaŋ pomeni obred, običaj, red; ni beseda za "religijo" v evropskem pomenu, ampak za pravilen način ravnanja. Oznaka "bela" je razumljena v treh smereh hkrati, in vse tri so izpričane:
Nasproti kara jang — "črnemu obredu", torej šamanstvu, ki ga je gibanje izrecno zavrnilo;
Nasproti "rumeni" in "rdeči" šoli tibetanskega budizma (gelug in nyingma), ki sta prihajali iz Mongolije;
Nasproti krvavi daritvi — beli darovi so mleko, kumis, mlečna žganjica, brinovo kadilo, ne pa zaklana žival.
Kaj se je zgodilo aprila 1904
V dolini Tereng pri Ust-Kanu je pastir Čet Čelpan (rus. Чет Чалпанов, tudi Čot Čelpanov) skupaj s posvojenko Čugul Sorok Čandyk naznanil videnje: jezdec v belem na belem konju, ki se je predstavil kot Ak Burkan, "Beli Burkan". Sporočilo je bilo dvojno:
Nehajte darovati krvave žrtve, nehajte klicati šamane, sežgite bobne, opustite ruske navade in ruske reči.
Vrača se Ojrot Kan — pravični vladar Altajcev, ki se bo vrnil in obnovil svobodo.
Nato so se tisoči Altajcev zbrali v dolini Tereng na množično molitev — k soncu, s privzdignjenimi rokami, ob brezah in ognju, s škropljenjem kumisa in kajenjem brina. Ruski kmetje iz okoliških vasi in policija so 21. junija 1904 shod razgnali, nekatere pretepli, več deset ljudi (po nekaterih poročilih okoli sto) prijeli, Četa in Čugul odpeljali.
Sledil je sodni proces, ki se je končal z oprostitvijo. Čugul je bila izpuščena, Čet pa je bil po dolgem postopku leta 1906 v celoti oproščen. Branili so ga sibirski regionalisti (oblastniki) in ugledni raziskovalci Sibirije, ki so na sodišču pojasnili, da gre za versko in ne uporniško dejanje. Ta oprostitev je bila za gibanje najboljša mogoča reklama in ključni razlog za njegovo hitro širjenje.
Kaj je bil burhanizem po vsebini
Ne popolnoma nova vera in ne le prenovljeno staro. Bil je zavesten izbor:
Obdržal je: nebo in zgornji svet, gospodarje krajev in gora, kult ognja in ognjišča, brezo in brin, obredno smer proti soncu, Ülgena in Jajyka.
Zavrgel je: šamana (kam), boben, krvavo daritev, Erlika in obredje spodnjega sveta, večino domačih duhov nižjega reda.
Dodal je: novo duhovniško vlogo (jarlykči), molitev v zboru in v določenem času, etični nauk (ne kradi, ne laži, ne pij, ne kadi tobaka), mesijansko pričakovanje, in prek Mongolije nekatere budistične prvine (zvončki, kadilo, obredni predmeti).
Bistvo: to ni bilo zavračanje modernosti, ampak poskus, da bi Altajci vstopili v moderni svet z lastno, urejeno, prepoznavno vero namesto s pravoslavjem. Prav zato je bil izrecno protišamanski: šamanstvo je bilo v očeh gibanja staro, razdrobljeno, rodovno in nemočno, torej neprimerno za ljudstvo, ki se hoče obdržati.
Kaj burhanizem ni
Ni šamanizem. Nasprotno: burhanisti so šamane preganjali, jim jemali in sežigali bobne ter jih izganjali iz vasi. To je najpogosteje spregledana podrobnost.
Ni budizem, čeprav vsebuje budistične prvine in čeprav burkan (mong. burhan) pomeni "Buda, božanstvo". Nima sanghe, nima kanona, nima nauka o prerojevanju in nihanju, nima lam. Vprašanje, koliko je bil budistični vpliv resničen in koliko je bil pripisan od zunaj, je odprto in sporno.
Ni bil zgolj politično gibanje z versko krinko. Ruska policija ga je tako brala (in zato ukrepala), del sovjetskega raziskovanja tudi. Novejše raziskovanje (Sherstova, Znamenski, Halemba) to zavrača: verska vsebina je bila resnična, ne krinka.
Ni izginil leta 1930. Zatrt je bil, a ne izbrisan; po 1985 se je vrnil in danes obstaja v več oblikah, ki niso enotne.
Ni sahaška "bela vera". To je najnevarnejša možna zamenjava v vsej kategoriji — glej razdelek Primerjalne povezave.
Izvor in časovno obdobje
| Leto | Dogodek |
|---|---|
| 1755–1758 | Uničenje Džungarskega kanata s strani dinastije Qing. Amursana, hojtsko-ojratski knez, vodi zadnji upor in leta 1757 zbeži v Rusijo, kjer umre za kozami. Iz njegovega spomina nastane pričakovanje Ojrot Kana. |
| 1756 | Del Altajcev (telengiti, altaj-kiži) prostovoljno stopi pod rusko zaščito pred Qingi. |
| 1828→ | Altajska duhovna misija ruske pravoslavne cerkve (Makarij Gluharjov, pozneje Makarij Nevski). Množični krsti, prevodi v altajščino, šole. Do 1904 je krščenih okoli tretjina Altajcev. |
| 1860.–1900. | Množično naseljevanje ruskih kmetov; Altajci izgubljajo pašnike; grozi jim davčna in nabornaška obveznost ter razlastitev. |
| 1904 (pomlad) | Videnje Četa Čelpana in Čugul Sorok Čandyk v dolini Tereng. Naznanjena vrnitev Ojrot Kana; ukaz o opustitvi šamanstva in krvavih daritev. |
| 1904 (21. junij) | Razgon shoda v Terengu; aretacije; predmeti zaseženi. |
| 1904–1906 | Sodni proces v Bijsku. Zagovor sibirskih regionalistov in raziskovalcev. Čet Čelpan oproščen (1906). |
| 1906–1917 | Hitro širjenje. Nastane stan jarlykčijev; najvidnejši je Tyryj Akemči, ki po letih prevajalskega dela v Mongoliji uvede nekatere budistične prvine (zvončke, obredne predmete). Gibanje zajame večino južnih Altajcev. |
| 1917–1922 | Revolucija in državljanska vojna. Del burhanistov podpira zamisel o samostojni Ojrotski republiki (gibanje Karakorum-Altaj, G. I. Gurkin — altajski slikar in politik). |
| 1922 | Ustanovljena Ojrotska avtonomna oblast. Sovjetska oblast prevzame prav ime iz preroštva — kar je eden najbolj presenetljivih obratov v zgodovini gibanja. |
| 1920. | Kratkotrajna sovjetska strpnost; burhanizem obravnavan kot "protiruska ljudska vera", torej v nečem zaveznica. |
| 1930.–1937. | Uničenje. Jarlykčiji ustreljeni ali izgnani, obredna mesta zaprta, predmeti zaseženi, javni obredi prepovedani. G. I. Gurkin ustreljen 1937. Gibanje pade v zasebnost. |
| 1932 | A. G. Danilin napiše prvo monografijo o burhanizmu (objavljena šele 1993). Ostaja temeljni vir, čeprav napisan v sovjetskem ideološkem okviru. |
| 1948 | Ojrotska oblast preimenovana v Gorno-Altajsko — ime iz preroštva odstranjeno. |
| 1985→ | Perestrojka; postopna vrnitev obredja. |
| 1991–1992 | Altajska republika. Obnovljeni prazniki Čaga Bajram in El Ojyn; javni obredi ob izvirih in prelazih. |
| 1993 | Izkop "ukoške princese" (ledena mumija s planote Ukok). Dolgotrajen spor med staroselskimi skupnostmi in arheologi; leta 2012 mumija vrnjena v Gorno-Altajsk. Spor je postal osrednja točka sodobne altajske verske politike. |
| 2000.–2010. | Več registriranih skupnosti pod imeni Ak Jang, Ak Burkan, Altaj Jang; med njimi ni enotnosti: nekatere se imajo za budistične, druge za burhanistične, tretje za šamanske. |
| 2015→ | Naraščajoč pritisk ruske zakonodaje; izbrisi iz registra, zavrnitve registracije, sodni postopki. |
| danes | Burhanizem obstaja hkrati kot živa praksa, kot znak altajske narodne istovetnosti in kot predmet spora o tem, kdo ga sme predstavljati. |
Geografsko območje
Dolina Tereng pri Ust-Kanu (Ust-Kanski rajon) — kraj videnja iz leta 1904; osrednje sveto mesto gibanja.
Dolina Karakol in Karakolska dolina pri Kurotu — jedro zgodnjega širjenja; danes tu deluje naravni park, ki ga upravlja skupnost in ki je hkrati verski in okoljevarstveni projekt.
Uimonska in Ustkanska kotlina, Onguday, Šebalino — glavno območje ljudstva Altaj-kiži, nosilca gibanja.
Čujska stepa, Koš-Agač, Ulagan — Telengiti; tu je bil budistični (mongolski) vpliv najmočnejši in tu je razmerje med burhanizmom in budizmom najbolj zabrisano.
Planota Ukok — sveto območje ob meji s Kitajsko, Mongolijo in Kazahstanom; Unescova svetovna dediščina in žarišče sodobnega spora.
Belukha (Uč-Sümer, 4506 m) — najvišja gora Sibirije; sveta gora, na katero se po izročilu ne stopa. Hkrati osrednji kraj rerihovskega in ezoteričnega zanimanja (Šambala), kar je za sodobno altajsko religijo dodatna zapletenost.
Gorno-Altajsk — upravno središče; sedež organizacij, muzej z ukoško mumijo.
Zunanji obseg — vplivi so segli k Šorcem, Teleutom, Hakasom in Tuvincem; v Zahodno Mongolijo je pričakovanje Ojrot Kana segalo vzporedno in neodvisno.
Božanstva in duhovna bitja
Burhanistični svet je namerno preprost — to je bil del reforme. Kjer je šamanska kozmologija poznala na desetine imenovanih duhov, jih burhanizem obdrži le nekaj.
| Ime | Vloga |
|---|---|
| Ak Burkan | "Beli Burkan"; postava iz videnja; belo oblečen jezdec na belem konju. Ni Buda in ni Tengri; je nova postava. |
| Ojrot Kan | Mesijanski vladar, ki se bo vrnil. Nastal iz spomina na Amursano (u. 1757) in na džungarsko državo. Ni božanstvo, ampak pričakovani vladar — in prav to je gibanje naredilo nevarno v očeh oblasti. |
| Ülgen (Üč Kurbustan) | Stvarnik in gospodar zgornjega sveta; prevzet iz starejšega izročila. Ime Kurbustan je različica Hormuste, torej po dolgi poti iranskega Ohrmazda — glej Tengri. |
| Jajyk / Djajyk | Posrednik med nebom in ljudmi; "belo" bitje, ki nosi darove navzgor. |
| Umaj (Ymaj-ene) | Zaščitnica porodnic in dojenčkov; ohranjena — glej Umai. |
| Ot-ene (Mati ogenj) | Ognjišče; hranjenje ognja ostaja osrednji vsakdanji obred. |
| Altaj-kudaj / Altaj-eezi | "Gospodar Altaja" — duh dežele same. Danes najbolj živa in najbolj razširjena postava sodobne altajske religije, bolj kot Ak Burkan. |
| Tuu-eezi, Suu-eezi, Aržan-eezi | Gospodarji gora, voda in zdravilnih izvirov. |
| Erlik | Zavrnjen. Gospodar spodnjega sveta je iz burhanističnega obredja izrinjen — glej Erlik. To je najbolj določna teološka poteza gibanja. |
| Kam (šaman) | Zavrnjen kot izvajalec. Ne kot bitje, ampak kot poklic. |
Nova obredna vloga: jarlykči
Jarlykči (jarlykčy, rus. ярлыкчи, od jarlyk — "ukaz, razglas") je bil novi obrednik burhanizma in ena najpomembnejših novosti gibanja.
Razlike od šamana so bile načrtne:
Nima bobna; namesto tega uporablja brinovo vejico (arčyn), sklede z mlekom in trakove.
Ne pade v trans in ne potuje po svetovih; moli, poje in blagoslavlja, obrnjen k soncu.
Ne deluje po klicu duhov v krizi, ampak redno, javno in ob določenih časih.
Ni izbran z boleznijo, ampak poučen; poznavanje molitev in besedil je merilo.
Sprejema učence.
To je bila v resnici zamenjava šamana z duhovnikom — in prav ta zamenjava je burhanizmu dala obliko, ki jo je bilo mogoče prepoznati kot "vero". Najvidnejši jarlykči po Četovi aretaciji je bil Tyryj Akemči, ki je zaradi prejšnjega dela v Mongoliji v obred vnesel nekaj budističnih prvin.
Miti in kozmologija
Videnje v Terengu
Osrednja pripoved. Čet Čelpan pase konje; prikaže se jezdec v belem na belem konju; naroči, naj Altajci opustijo krvave žrtve in šamanstvo ter molijo k belemu; naznani vrnitev Ojrot Kana. Posvojenka Čugul, dekle, je videnje prejela ali potrdila — in prav njena vloga je pomembna, ker gre za otroka in za dekle: v šamanskem redu bi bila brez teže, v novem redu pa je priča.
Preroštvo o Ojrot Kanu
Najmočnejši del gibanja in razlog za njegovo politično usodo. Ojrot Kan je pravični vladar, ki je nekoč odšel in ki se bo vrnil, ko bo Altajcem najhuje. Ob njegovi vrnitvi bodo Rusi odšli, davkov ne bo, čreda se bo pomnožila, pravični bodo poplačani.
Zgodovinsko jedro je Amursana — resnična oseba, hojtsko-ojratski knez, ki je vodil zadnji upor proti Qingom in leta 1757 umrl v ruskem izgnanstvu. Ker njegovo truplo Qingom nikoli ni bilo izročeno, se je razširilo prepričanje, da ni umrl. Enako pričakovanje je obstajalo tudi v Zahodni Mongoliji.
Vzorec je klasičen in ga ta modul izrecno postavlja v svetovni okvir: odsotni pravični vladar, ki se vrne — kot pri britanskem kralju Arturju, portugalskem Sebastijanu, ruskih lažnih carjih ali šiitskem skritem imamu. Znamenski je burhanizem izrecno primerjal z duhovnim plesom (Ghost Dance) severnoameriških staroselcev in z melanezijskimi kargo kulti: povsod isti položaj (izguba zemlje, tuja oblast, davki, naborniška obveznost) in podoben odgovor (razodetje, obljuba vrnitve, opustitev tujih reči).
Beli in črni
Kozmologija ostane trodelna (zgornji, srednji, spodnji svet), a burhanizem se odloči, da bo govoril samo z zgornjim. Spodnji svet, Erlik in vsi obredi, ki so ga nagovarjali, so opuščeni. To je redek in izrazit primer, ko religija sama izbriše polovico lastne kozmologije — in to zavestno, iz načela.
Čistost in prepoved tujega
Nauk je zahteval opustitev tobaka, žganja iz ruskega trgovanja, ruskih predmetov, hrane iz zajca in nekaterih vrst mesa, ter odpoved sodelovanju z Rusi tam, kjer je bilo mogoče. To je bila hkrati verska in gospodarska poteza: kdor ne kupuje pri ruskem trgovcu, se mu tudi ne zadolži.
Obredi in prazniki
Mürgüül — osrednji obred
Poteka na prostem, na vzpetini ali jasi, obrnjeno proti vzhodu ali soncu:
Postavijo se mlade breze (bajlu, obredno drevo) v vrsto ali polkrog;
Zakuri se ogenj in vanj se položi brin (arčyn) — dim je čistilen;
Pripravi se mleko oziroma kumis (čegen, süt);
Jarlykči poje molitve in blagoslove, obrnjen k soncu, z dvignjenimi rokami;
Mleko se škropi z devetimi zajemalkami (tepši, obredna žlica) proti nebu, soncu, ognju in brezam;
Na breze se privežejo trakovi (kyjyra, jalama) — bel, modri, rumeni;
Sledi skupna pogostitev; krvave daritve ni.
Vse to je videti kot starejši altajski obred — in v veliki meri tudi je. Novo je: brez šamana, brez bobna, brez krvi, javno, redno in za vse.
Drugi obredi
Hranjenje ognja — vsakodnevno; prvi grižljaj in prvi požirek gresta ognju.
Kropljenje ob prelazu in ob izviru — kamen na obo, trak na drevo, mleko ali čaj v smeri sonca.
Aržan suu — obisk zdravilnega izvira; sme se le ob določenem času in po pripravi; danes eden najbolj razširjenih obredov.
Prepoved dvigovanja glasu, sekanja dreves in lova na svetih mestih.
Čaga Bajram — novo leto (februar); obnovljeno po 1990, deloma po mongolskem in tibetanskem vzoru.
El Ojyn — vsealtajski shod (od 1988, vsaki dve leti); obredni, kulturni in politični dogodek hkrati; junaška pesem kaj, konjske igre, obred na začetku.
Djylgajak — pomladni praznik.
Odnos do šamanskih obredov
Burhanisti so šamanske obrede aktivno odpravljali: bobne so odvzemali in sežigali, šamane izganjali, njihove obrede razglašali za nesnago. Ta podrobnost je zgodovinsko trdna in je nujna za razumevanje gibanja: burhanizem ni ohranjal starega altajskega verstva, ampak ga je delno uničil — in šele nato je prišla sovjetska oblast in uničila še burhanizem.
Simboli in ikonografija
Bela barva — mleko, bel trak, bela obleka jezdeca, beli konj. Osrednji znak.
Breza (kajyŋ) — obredno drevo; postavljena ali živa, vedno okrašena s trakovi.
Brin (arčyn, Juniperus) — kadilo in čistilo; najbolj razpoznavna altajska obredna rastlina, še danes v vsakdanji rabi.
Kyjyra / jalama — trakovi na drevesu ali ob izviru; bel (čistost), modri (nebo), rumen (sonce); rdeč in črn nista burhanistična.
Tepši / obredna žlica z devetimi vdolbinami — za škropljenje mleka.
Konj in kumis — konj je obredno najčistejša žival; kumis obredna pijača.
Sonce in obrnjenost k vzhodu — molitev z dvignjenimi rokami proti soncu je najpogostejša fotografija gibanja iz leta 1904.
Odsotnost bobna — odsotnost je tu simbol: kjer ni bobna, ni šamana.
Odsotnost podob — Ak Burkan se ne upodablja. Sodobne skupnosti, ki se imajo za budistične, so uvedle podobe Bude in Belega starca (Ak Burkan = Cagan Ebügen), kar je poznejša in sporna prvina.
Ukoška mumija in pazyrikska umetnost — niso burhanistični simboli, a so danes v sodobni altajski verski govorici pogosto uporabljeni kot znaki starodavnosti in pripadnosti.
Zgodovinski vplivi in razcepi
1. Vzrok je bila zemlja, ne teologija. Med letoma 1860 in 1904 se je v Gorni Altaj priselilo veliko ruskih kmetov; pašniki so se krčili, davčna in naborniška obveznost sta se bližali, misijon je krščeval. Znamenski to izrecno postavi kot glavni motiv: strah pred izpodrinjenjem, rusifikacijo, davki in vpoklicem. Videnje je bilo odgovor na položaj, ne razprava o naravi boga.
2. Rusko-japonska vojna (1904–1905) kot ozadje. Gibanje se je začelo prav v mesecih, ko je Rusija izgubljala vojno proti Japonski. Po Altaju so krožile govorice o "belem kanu z vzhoda". Sovpadanje ni naključno: šibkost cesarstva je pričakovanje vrnitve naredila verjetno.
3. Sodni proces kot prelomnica. Da je Čet Čelpan bil oproščen, je bilo za rusko oblast poraz, za gibanje pa potrditev. Zagovor so vodili sibirski regionalisti — krog izobražencev, ki so zagovarjali sibirsko samobitnost in staroselske pravice. Med njimi in altajskim gibanjem se je stkala zveza, ki je pozneje pripeljala do politike Karakorum-Altaja in do slikarja G. I. Gurkina.
4. Prevzem imena "Ojrot" s strani sovjetske oblasti (1922). Nova oblast je avtonomni enoti dala prav tisto ime, ki je bilo jedro preroštva. Prerok je obljubil vrnitev Ojrot Kana; prišla je Ojrotska avtonomna oblast. Del Altajcev je to bral kot izpolnitev. Leta 1948 je bilo ime odstranjeno — ko je bila potreba po zavezniku minila.
5. Uničenje v tridesetih letih. Jarlykčiji so bili ustreljeni ali poslani v taborišča, obredni predmeti zaseženi, javna zbiranja prepovedana. Sovjetska oblast je gibanje končno prepoznala kot to, česar se je najbolj bala: možnost, da bi se sibirska turška ljudstva povezala v en narod. Slikar in politik G. I. Gurkin je bil ustreljen leta 1937.
6. Spor o naravi gibanja — tri razlage.
Danilin (1932/1993): burhanizem kot narodno-osvobodilno gibanje z versko obliko, s tujim (lamaističnim in mongolskim) vplivom. Sovjetski okvir.
L. I. Sherstova: burhanizem kot notranji proces oblikovanja altajskega naroda — pot od rodovne razdrobljenosti k enemu ljudstvu. Poudarek na notranjih, ne zunanjih vzrokih.
A. A. Znamenski: burhanizem kot obnovitveno gibanje (revitalization movement) v svetovnem okviru, primerljivo z duhovnim plesom in kargo kulti; poudarek na kolonialnem položaju in na prerokovanju kot obliki moči nemočnih.
Nobena od treh se ne izključuje in vse tri so danes v rabi.
7. Sodobni razcep. Po 1991 burhanizem ni obnovljen kot ena stvar, ampak kot tri:
skupnosti, ki se imajo za budistične (Ak Burkan kot budistična organizacija, povezana z Burjatijo in gelug tradicijo);
skupnosti, ki se imajo za burhanistične v ožjem smislu (Ak Jang, brez budizma);
oživljeno šamanstvo, ki ga je burhanizem nekoč zavračal, danes pa nastopa vzporedno.
Med njimi ni soglasja in spor o tem, kdo je pravi naslednik gibanja iz leta 1904, je odprt.
8. Sodobno zatiranje. Po letu 2015 in zlasti po 2020 so nekatere skupnosti Ak Jang izgubile registracijo ali jim je bila zavrnjena; obveljale so za "netradicionalne" v okviru ruske zakonodaje, ki priznava pravoslavje, islam, budizem in judovstvo kot tradicionalne. Ironija je popolna: gibanje, ki je nastalo kot obramba pred rusko državo, je danes znova v istem položaju.
9. Kar je treba popraviti.
"Burhanizem je oblika šamanizma." Izrecno zavrnjeno — bil je izrecno protišamanski in je šamanstvo dejavno preganjal.
"Burhanizem je altajski budizem." Zavrnjeno kot celotna razlaga; budistične prvine obstajajo (ime burkan, zvončki, kadilo, mongolski vpliv prek Telengitov), a nauk, ustanova in kanon manjkajo. Obseg budističnega vpliva je sporen.
"Burhanizem je le politični upor v verski preobleki." Zavrnjeno; to je bilo branje ruske policije in delno sovjetskega raziskovanja.
"Ak Jang pomeni isto kot sahaška bela vera." Zavrnjeno — glej spodaj.
"Burhanizem je izginil leta 1930." Zavrnjeno; zatrt, a ne izbrisan.
"Ojrot Kan je bilo božanstvo." Zavrnjeno; bil je pričakovani vladar, izpeljan iz zgodovinske osebe.
Primerjalne povezave
Tengrism — najbližja povezava po vprašanju, ne po vsebini. Oboje je poskus, da bi iz sibirske dediščine nastala urejena vera. Razlike so ostre in jih je treba držati:
Burhanizem (Burkhanism) | Tengrizem (Tengrism) | |
|---|---|---|
| Nastanek | 1904, en kraj, eno videnje | pojem 19. st., gibanje po 1991 |
| Nosilec | Altajci, etnično določno | nadetničen, turško-mongolski |
| Do šamanstva | izrecno sovražen | vključujoč |
| Mesijanstvo | da (Ojrot Kan) | ne |
| Izvor pobude | od znotraj, od pastirja | od zgoraj, od izobražencev |
| Vir | policijski spis, sodni spis, priče | napisi, etnografija, publicistika |
SakhaAiyy — mesto največje nevarnosti zamenjave v vsej kategoriji.
EvenkiShamanism — nasprotni pol. Evenki niso ustvarili organiziranega gibanja; njihova tradicija je ostala nesistematizirana, brez duhovništva in brez kanona — in prav zato je etnografsko dragocenejša kot vir o starejšem stanju. Burhanizem in evenški šamanizem sta dva možna izida iste zgodovine: eden se organizira in postane tarča, drugi ostane razpršen in se razblini.
SamiNoaidi — najbolj poučna vzporednica zunaj Sibirije, in sicer po sežiganju bobnov. Na Altaju so bobne sežigali burhanisti sami — torej domači reformatorji, iz načela. Pri Samih so jih sežigali luteranski misijonarji in oblast — torej tujci, iz oblasti. Isti predmet, isto dejanje, nasprotni izvajalec. To je ena najostrejših primerjav v celotni kategoriji in edina, ki resnično pokaže, kaj pomeni "notranja" in kaj "zunanja" reforma.
InuitSila, Sedna, YupikAngalkuq — arktični svet brez ustreznega gibanja. Inuiti in Jupiki so bili prav tako izpostavljeni misijonu in kolonizaciji, a niso razvili reformirane domače vere z duhovništvom; namesto tega so večinoma prevzeli krščanstvo, ob katerem so obredne prvine preživele v drugačni obliki. Izjema, ki potrjuje vzorec, je grenlandsko gibanje ob Habakuku in Marii Magdaleni (1787–1793) — mesijansko gibanje z videnji, ki je po zgradbi presenetljivo podobno burhanizmu.
Svetovni okvir obnovitvenih gibanj — duhovni ples (Ghost Dance) severnoameriških staroselcev (1870, 1890; glej 14_Severna_Amerika), melanezijski kargo kulti (17_Avstralija_in_Oceanija), Handsome Lake pri Irokezih, taipinško gibanje na Kitajskem, Hau Hau pri Maorih. Znamenski burhanizem izrecno postavi v to družino. Skupni vzorec: izguba zemlje, tuja oblast, razodetje posamezniku, opustitev tujih reči, obljuba vrnitve pravičnega reda.
Zunaj kategorije — 05_Iran_in_Srednja_Azija (Tengri, Erlik, Umai — vse tri postave nastopajo v burhanističnem gradivu); 08_Tibet_in_Himalaja (gelug in nyingma kot "rumena" in "rdeča" vera, od katerih se Ak Jang razmejuje; mongolska pot vpliva); 19_Primerjalna_Mitologija (motiv odsotnega vladarja, ki se vrne: Artur, Sebastijan, skriti imam, Barbarossa).
Viri in stopnja zanesljivosti
Primarni viri
Sodni spis procesa v Bijsku (1904–1906) in policijska poročila o razgonu shoda v Terengu 21. junija 1904. Izjemno gradivo: vera z ohranjenim sodnim spisom o svojem nastanku.
Časopisno poročanje 1904–1906 (sibirski in prestolniški tisk); polemike med regionalisti in misijonskim krogom.
Poročila Altajske duhovne misije — pristranska, a natančna glede krajev, imen in števil.
Zapisi sodobnikov in raziskovalcev: D. A. Klemenc, A. V. Anohin (Materialy po šamanstvu u altajcev, 1924, s poglavji o burhanizmu), V. I. Verbicki (Altajskie inorodcy, 1893 — za stanje pred 1904), G. N. Potanin.
Obredna besedila jarlykčijev — molitve in blagoslovi, zapisani v 20. stoletju; deloma objavljeni pri Danilinu.
Fotografsko gradivo iz let 1904–1910, med njim znameniti posnetki množične molitve z dvignjenimi rokami.
Slike in spisi G. I. Gurkina (1870–1937) — altajski slikar, politik in prvi domači razlagalec gibanja.
Sekundarna literatura
Znamenski, A. A. (2005). "Power for the Powerless: The Oirot/Amursana Prophecy in Altai and Western Mongolia, 1890s–1920s." Études mongoles et sibériennes 36–37. — osrednji članek o preroštvu.
Znamenski, A. A. (2007). The Beauty of the Primitive: Shamanism and the Western Imagination. Oxford UP.
Znamenski, A. A. (1999). Shamanism and Christianity: Native Encounters with Russian Orthodox Missions in Siberia and Alaska, 1820–1917. Greenwood. — ključno za razmerje med misijonom in staroselsko religijo; pokriva tudi Aljasko, torej povezuje s YupikAngalkuq.
Znamenski, A. A. (2003). Shamanism in Siberia: Russian Records of Indigenous Spirituality. Kluwer. — prevodi virov.
Danilin, A. G. (1993 [1932]). Burhanizm: iz istorii nacionaľno-osvoboditeľnogo dviženija v Gornom Altae. Gorno-Altajsk. — prva in še vedno najobsežnejša monografija; brati z upoštevanjem sovjetskega okvira.
Sherstova, L. I. (2010). Burhanizm: istoki etnosa i religii. Tomsk. — razlaga gibanja kot procesa nastajanja altajskega naroda.
Halemba, A. (2006). The Telengits of Southern Siberia: Landscape, Religion and Knowledge in Motion. Routledge. — najboljše sodobno terensko delo; o razmerju med krajem, znanjem in vero.
Halemba, A. (2003). "Contemporary Religious Life in the Republic of Altai: The Interaction of Buddhism and Shamanism." Sibirica 3(2). — o sodobnem razcepu.
Vinogradov, A. (2003). Ak Jang in the Context of Altai Religious Tradition. Magistrsko delo, University of Saskatchewan. — dostopen in natančen pregled obredja.
Broz, L. (2009). "Substance, Conduct, and History: 'Altaian-ness' in the Twenty-First Century." Sibirica 8(2).
Balzer, M. M. (2011). Shamans, Spirituality, and Cultural Revitalization. Palgrave Macmillan. — širši sibirski okvir oživitve.
Krader, L. (1956). "A Nativistic Movement in Western Siberia." American Anthropologist 58(2). — prva angleška obravnava; postavi burhanizem v primerjalni okvir nativističnih gibanj.
Wallace, A. F. C. (1956). "Revitalization Movements." American Anthropologist 58(2). — teoretski okvir, ki se za burhanizem uporablja odtlej.
Filatov, S. — o sodobni verski politiki v ruskih republikah.
Tjuhtenjeva, S. P. — altajska raziskovalka; o sodobni obredni praksi in o Altaj-eezi.
Stopnja zanesljivosti
Visoka: datacija gibanja v pomlad 1904 in kraj (dolina Tereng pri Ust-Kanu); imeni Četa Čelpana in Čugul Sorok Čandyk; razgon shoda 21. junija 1904, aretacije in sodni proces z oprostitvijo Četa leta 1906; zavrnitev krvave daritve in šamanstva kot temeljna poteza gibanja; obredne sestavine (breza, brin arčyn, mleko in kumis, trakovi, ogenj, obrnjenost k soncu, škropljenje z obredno žlico); obstoj in vloga jarlykčijev kot nove obredne vloge brez bobna in brez transa; preroštvo o Ojrot Kanu in njegova zveza s spominom na Amursano in Džungarijo; hitro širjenje med južnimi Altajci v letih 1906–1917; sovjetsko zatiranje v tridesetih letih in usmrtitev G. I. Gurkina 1937; ustanovitev Ojrotske avtonomne oblasti 1922 in preimenovanje 1948; sodobna oživitev po 1985 in razcep na budistične, burhanistične in šamanske skupnosti; spor o ukoški mumiji (izkop 1993, vrnitev 2012).
Srednja: natančno število udeležencev shoda in aretiranih (poročila se razhajajo med nekaj deset in nekaj sto); obseg in narava budističnega vpliva prek Mongolije (dokazljiv pri Telengitih in pri Tyryju Akemčiju, sporen kot razlaga celotnega gibanja); koliko je bilo preganjanje šamanov s strani burhanistov razširjeno in koliko krajevno; vsebina prvotnih molitev, kot so bile izgovorjene leta 1904 (zapisi so poznejši); dejanski delež Altajcev, ki so gibanje sprejeli, v posameznih letih; koliko je bila zveza med burhanizmom in politiko Karakorum-Altaja verska in koliko taktična.
Nizka / sporno: ali je gibanje v izhodišču bolj versko ali bolj politično (odvisno od razlagalne šole — Danilin, Sherstova, Znamenski); ali obstaja neposredna vsebinska zveza med burhanizmom in tibetanskim budizmom ali gre le za prevzemanje zunanjih prvin; ali je burkan v altajski rabi res pomenil "Buda" ali le "božanstvo"; koliko so današnje skupnosti Ak Jang neprekinjeno nadaljevanje gibanja iz leta 1904 in koliko rekonstrukcija po knjigah; ali je izročilo o Amursanovem preživetju obstajalo pred letom 1904 ali je bilo takrat sestavljeno.
Izrecno zavrnjeno: da je burhanizem oblika šamanizma; da je zgolj altajska različica tibetanskega budizma; da je bil zgolj politični upor v verski preobleki; da je z zatrtjem v tridesetih letih prenehal obstajati; da je Ojrot Kan božanstvo in ne pričakovani vladar; enačenje altajske "bele vere" (Ak Jang) s sahaško "belo vero" (Aiyy üöreğe) — gre za dve različni gibanji dveh različnih ljudstev, ki ju loči okoli 3000 km in celo stoletje.
Status
Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-02.
