Budizem

Budizem se ne začne z Bogom in ne z izvorom sveta, ampak z zdravniško diagnozo: nekaj v pogoju človeškega bivanja ni v redu, ima vzrok, vzrok je odstranljiv, in obstaja postopek odstranitve.

Ta štiričlenska oblika — bolezen, vzrok, ozdravljivost, zdravilo — je struktura štirih plemenitih resnic in hkrati razlaga, zakaj je budizem že v izhodišču praktičen in ne razlagalen. Buda v več znanih odlomkih zavrne vprašanja o večnosti sveta, o njegovi končnosti in o usodi prebujenega po smrti kot nekoristna (prispodoba o ranjencu s puščico, ki hoče najprej izvedeti, kdo je streljal, in medtem umre).

Tri vozila v enem odstavku. Theravāda ("nauk starejših") je edina preživela od zgodnjih šol; opira se na palijski kanon, ideal je arhat, prevladuje v Južni in Jugovzhodni Aziji. Mahāyāna ("veliko vozilo") se izoblikuje okrog začetka našega štetja; ideal je bodhisattva, ki odrešitev odloži zaradi vseh bitij; prevladuje v Vzhodni Aziji in je številčno največja. Vajrayāna ("diamantno vozilo", tudi mantrayāna, tantrayāna) je obredno-tantrična nadgradnja mahajane, ne četrta religija; prevladuje v Himalaji in Mongoliji. Podrobnosti vsakega — v ustreznem regijskem modulu.

Razširjene napačne predstave

(a) Izročilna pripoved. Sidharta Gautama, sin vladarja rodu Šakja v Kapilavastuju ob današnji indijsko-nepalski meji, se rodi v Lumbiniju. Odrasel v zavetju, ob štirih srečanjih (starec, bolnik, mrlič, asket) spozna minljivost, pri devetindvajsetih zapusti dom (veliki odhod), šest let vadi skrajno askezo, jo opusti kot brezplodno, in pod smokvo v Bodhgaji doseže prebujenje. V Sarnathu pri Varanasiju prvič zavrti kolo nauka (dharmacakrapravartana), oznanja petinštirideset let in umre v Kušinagarju v parinirvāṇi pri osemdesetih.

(b) Zgodovinsko-kritična rekonstrukcija. Vse zgoraj našteto je izpričano izključno iz budističnih besedil, najzgodnejša ohranjena redakcija pa je stoletja mlajša od dogodkov. Veda zato:

✦Datacija je odprta. Starejša "dolga kronologija" postavlja Budovo smrt v okoli 483 pr. n. št., novejša "kratka kronologija" (Heinz Bechert in razprava, ki jo je sprožil zbornik When Did the Buddha Live?, 1991–1995) pa med okoli 410 in 370 pr. n. št. Večina današnje vede se nagiba k poznejši dataciji; enotnosti ni.

✦Zgodovinskost osebe ni sporna, zgodovinskost življenjepisnih podrobnosti pa je. Sklenjeni življenjepis nastane šele pozneje (Mahāvastu, Ašvagošina Buddhacarita v 1.–2. stoletju).

✦Najzgodnejši nauk je delno rekonstruktiven. Kar je skupno palijski in kitajskim āgamam ter gandarskim rokopisom, velja za starejšo plast (Lambert Schmithausen, Rupert Gethin, Richard Gombrich, Johannes Bronkhorst — ki dvomi tudi o tem).

Kaj je v vedi odprto. Datacija Bude; koliko besedila palijskega kanona sega do najstarejše plasti; kako natanko je nastala mahajana in kdo jo je nosil; ali je bila śūnyatā pri Nāgārjuni ontološka teza ali izključno metoda; kolikšen je bil dejanski delež laične pobožnosti proti meniški v predmoderni dobi (Gregory Schopen je na podlagi napisov in arheologije pokazal, da so menihi počeli marsikaj, česar besedila ne priznavajo); in v kolikšni meri je "izvorni budizem", ki ga išče zahodna veda, sad iskanja samega.

✦Južna Azija — izvor in današnja manjšina. Rodil se je v Indiji in tam skoraj izginil; danes so budisti v Indiji okoli 0,7 % prebivalstva, večinoma navajanski budisti ambedkarjevskega izvora v Maharaštri. Romarska središča so ostala: Lumbini (Nepal, rojstvo), Bodhgaja (prebujenje), Sarnath (prva pridiga), Kušinagar (parinirvana). Šrilanka je theravadska od 3. stoletja pr. n. št. in ima najstarejšo nepretrgano budistično državno tradicijo na svetu. Nepal in Butan sta himalajska.

✦Jugovzhodna Azija — theravadski svet. Tajska, Mjanmar, Kambodža, Laos — večinsko theravadske države, kjer je začasno meniško posvečenje del moškega življenjskega poteka, samostan pa krajevna ustanova. Vietnam je izjema: pretežno mahajanski, po kitajskem vzoru. Podrobnosti: MODULI/12_Jugovzhodna_Azija/Theravada.

✦Vzhodna Azija — mahajanski svet in največja številčnost. Kitajska ima daleč največ budistov na svetu; obredje in pripadnost sta pogosto prepletena s konfucijanstvom in daoizmom in se ne merita z izključujočo pripadnostjo. Japonska: šole čiste dežele (Jōdo Shinshū je najštevilčnejša), zen, ničirenske skupnosti (in množične laične organizacije, npr. Sōka Gakkai); pogrebna in spominska vloga budizma je na Japonskem osrednja. Koreja: Jogye kot glavni red. Tajvan: velike sodobne organizacije (Fo Guang Shan, Tzu Chi, Dharma Drum) — humanistični budizem z močnim dobrodelnim delom.

✦Himalaja, Tibet in Mongolija — vadžrajanski svet. Tibet (in tibetanske pokrajine Kitajske), Butan (edina država z vadžrajano kot državno religijo), Ladak, Sikim, Mustang, Mongolija, Burjatija, Tuva in Kalmikija v Rusiji — Kalmikija je edina večinsko budistična enota v Evropi. Podrobnosti: MODULI/08_Tibet_in_Himalaja/Vajrayana.

✦Srednja Azija — izgubljeni budistični svet. Gandara, Baktrija, Sogdiana, Hotan, Kuča, Turfan so bili do islamizacije budistična središča; jame Dunhuang in Bamijan (kjer sta bila kipa iz 6. stoletja leta 2001 razstreljena) so ostanek tega. To območje je bilo prenosni pas budizma na Kitajsko.

✦Zahod. Priseljenske skupnosti (vietnamske, tajske, šrilanške, kitajske, tibetanske) in prestopniške skupine; največ budistov v Evropi je v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji, v ZDA pa je razlika med "azijsko-ameriškim" in "prestopniškim" budizmom predmet obsežne razprave. V Sloveniji obstajajo majhne budistične skupnosti (theravadske, tibetanske, zenovske) in nekaj registriranih verskih skupnosti; zgodovinsko naseljene budistične skupnosti ni in številke so v redu nekaj sto do nekaj tisoč ljudi, odvisno od merila.

Budizem ne pozna stvarnika, pozna pa naseljen kozmos. Bitja niso predmet odrešitvenega zaupanja v theravadi; v mahajani in vadžrajani pa so nekatera prav to.

✦Kolo bivanja (bhavacakra). Najbolj znana budistična podoba: kolo v krempljih Yame, s tremi strupi v pestu (petelin — pohlep, kača — sovraštvo, prašič — zaslepljenost), s šestimi predeli rojstva in z dvanajstimi členi soodvisnega nastajanja na obodu. To ni okras, ampak celoten nauk v eni sliki.

✦Pratītyasamutpāda — soodvisno nastajanje. Dvanajst členov od nevednosti do starosti in smrti; osnovna formula: "če je to, nastane ono; z ugasnitvijo tega ugasne ono." To je filozofsko jedro budizma in podlaga tako anātmana kot poznejše śūnyatā.

✦Kozmologija brez začetka. Svet ni bil ustvarjen in krog rojstev (saṃsāra) nima znanega začetka. Vesolje se v kalpah širi in krči; svetovnih sistemov je nešteto. V Aggañña-sutti je razlaga o nastanku družbe, ki parodira brahmanski nauk o kastah — pogosto brano kot zgodovinski opis, čeprav je v izvirniku ironično.

✦Zgodbe o prejšnjih življenjih (jātaka). 547 palijskih pripovedi o Budovih prejšnjih rojstvih; v Jugovzhodni Aziji so to najbolj razširjene budistične zgodbe sploh in podlaga stenskega slikarstva, lutkovnega gledališča in ljudske vzgoje. Vessantara-jātaka o skrajni radodarnosti je v Tajski in Laosu obredno recitirana in ima lasten praznik.

✦Prizori Budovega življenja kot mit in kot obred. Rojstvo iz materinega boka in sedem korakov, štiri srečanja, veliki odhod, boj z Māro, dotik zemlje kot pričevanje (bhūmisparśa), prva pridiga, ukrotitev slona Nālāgirija, spust z neba Trāyastriṃśa, parinirvana. Osem od teh prizorov tvori ustaljen ikonografski niz.

✦Nauk o zatonu dharme. Saddharmavipralopa oziroma vzhodnoazijski mappō: nauk bo z leti izgubljal moč, dokler ne izgine in ne pride Maitreja. Ta nauk je v japonskem srednjem veku odločilno oblikoval budizem čiste dežele in Ničirena — če je doba propadla, lastna moč (jiriki) ne zadošča in je treba zaupati "tuji moči" (tariki).

✦Čiste dežele. Svetovi, ki jih ustvari zaobljuba bude; Sukhāvatī Amitābhe je najbolj znana. Ni večno nebo — je okolje, v katerem je prebujenje neizogibno.

✦Šambala. Skrito kraljestvo iz Kālacakra-tantre, iz katerega bo prišel odrešitveni vladar. V 20. stoletju predmet obsežnih zahodnih ezoteričnih priredb (teozofija, Roerich, in nazadnje nacistične domišljije o Tibetu) — modul te priredbe navaja kot zgodovino recepcije in ne kot izročilo.

✦Kolo nauka (dharmacakra). Najstarejši in najbolj univerzalen budistični znak; osem naper = osmeročlena pot. Kot Ašokovo kolo je v državnem grbu in na zastavi Indije.

✦Stupa. Polkrogla grobnica z relikvijo; iz nje se razvijejo kitajska in japonska pagoda, tibetanski čorten, tajski čedi. Sanči (3. stol. pr. n. št.) je najbolje ohranjen zgodnji primer.

✦Drevo bodhi. Smokva Ficus religiosa; drevo v Anuradhapuri na Šrilanki (posajeno 288 pr. n. št.) velja za najstarejše dokumentirano posajeno drevo na svetu.

✦Praznina namesto podobe. V prvih stoletjih Buda ni bil upodobljen v človeški obliki — nadomeščali so ga prazen prestol, stopinji, kolo, sončnik, drevo. Ali je šlo za prepoved ali za slogovno navado, je v vedi sporno (razprava po Susan Huntington). Človeška podoba nastane šele v 1.–2. stoletju v Gandari (helenistični vpliv, valovito lasje, togasta obleka) in v Mathuri (domači indijski slog) — prvenstvo med njima je klasično in nerazrešeno vprašanje.

✦Mudre. Ustaljene drže rok: bhūmisparśa (dotik zemlje — trenutek prebujenja), dharmacakra (poučevanje), abhaya (brez strahu), dhyāna (zbranost), varada (dajanje).

✦Znamenja odličnega moža. Uṣṇīṣa (izboklina na temenu), ūrṇā (znamenje med obrvmi), podolgovate ušesne mečice, kolesa na dlaneh in podplatih — ikonografska pravila, ne opis videza.

✦Osem srečnih znamenj (aṣṭamaṅgala). Sončnik, zlati ribi, školjka, lotos, vaza, neskončni vozel, zastava zmage, kolo — osrednji v tibetanskem in himalajskem okrasju.

✦Lotos. Cvet, ki raste iz blata in ostane čist — prispodoba prebujenja sredi sveta; motiv, ki si ga budizem deli z indijskimi izročili (glej HindujskeTradicije).

✦Vadžra in zvonec. Diamantno žezlo (moška, spretnostna prvina) in zvonec (ženska, modrostna prvina) — znamenje vadžrajane, po katerem se vozilo imenuje.

✦Mandala. Krožna shema kozmosa in duhovne poti; peščene mandale, ki se po dokončanju obredno uničijo, so najbolj znana javna oblika.

✦Budistična zastava. Zasnovana leta 1885 na Šrilanki (ob sodelovanju Henryja Steela Olcotta), s petimi barvami, ki naj bi izhajale iz svetlobe ob prebujenju. Ni starodavna — je znamenje budistične prenove 19. stoletja. Sprejeta kot svetovni budistični simbol leta 1950 ob ustanovitvi Svetovnega budističnega bratstva.

✦Svastika. V budistični (in indijski ter vzhodnoazijski) rabi starodaven znak sreče, na Japonskem manji in zemljevidno znamenje za tempelj. Nima nobene zveze z nacistično uporabo, ki jo je v Evropi onemogočila; modul to razliko izrecno navaja.

Notranji razcepi

Zunanji vplivi in stiki

✦Kaj je budizem dal Aziji. Pisave in književni jeziki (tibetanska pisava, prevajalski projekti, ki so oblikovali kitajsko in japonsko besedišče), tiskarstvo (Diamantna sutra iz leta 868 je najstarejša datirana tiskana knjiga na svetu), medicino, arhitekturo, slikarstvo, čajno navado, vrtno umetnost, tiskane koledarje in prvo mednarodno mrežo učenosti v Aziji.

✦Grško-budistični stik. Gandarski kipi, kralj Menander (Milinda) in besedilo Milindapañha; vpliv je slogovno izpričan, filozofski vpliv pa je predmet ugibanj, ne dokazov.

✦Stik z daoizmom in konfucijanstvom na Kitajskem — vzajemen in globok, s prevzemi besedišča v obe smeri; s šintoizmom na Japonskem (honji suijaku — kami kot pojavne oblike bud), z bönom v Tibetu.

✦Budizem in Zahod. Prvi opisi prek jezuitov; Schopenhauer (ki je budizem poznal posredno in ga je bral prek lastnega sistema), Eugène Burnouf (1844, začetek znanstvenega proučevanja), teozofsko društvo (Olcott in Blavatsky — vplivna in metodološko nezanesljiva), D. T. Suzuki in zenovska recepcija, beat generacija, Thich Nhat Hanh in "angažirani budizem", 14. dalajlama kot svetovna osebnost, čuječnostna industrija. Zahodna recepcija je budizem sistematično brala kot "razumsko, neobredno, znanosti prijazno" — kar je izbira in ne opis (Donald Lopez, Prisoners of Shangri-La, A Modern Buddhist Bible, Buddhism and Science).

✦Preganjanje in uničenje. Zaton v Indiji; kitajsko preganjanje leta 845 (Huichang); japonski haibutsu kishaku po Meidžijevi obnovi; kulturna revolucija; Rdeči Kmeri v Kambodži; sovjetsko uničenje mongolskih samostanov; razstrelitev bamijanskih kipov leta 2001.

✦Budizem kot dejavnik nasilja. Japonski budistični redovi so v prvi polovici 20. stoletja podpirali vojno (Brian Victoria, Zen at War); šrilanški budistični nacionalizem in državljanska vojna; mjanmarsko protimuslimansko gibanje in nasilje nad Rohingi, pri katerem so sodelovali budistični menihi. Modul to navaja, ker se v pregledih pogosto izpušča.

Poglobljeni moduli o posameznih budističnih izročilih — tja, ne sem, za podrobnosti:

✦MODULI/12_Jugovzhodna_Azija/Theravada — theravada v celoti: palijski kanon in njegova zgradba, Visuddhimagga, meniški pravilnik in vsakdan, vipasana in njena moderna gibanja, gozdna tradicija, obredno leto in razmerje do države v Šrilanki, Mjanmaru, na Tajskem, v Kambodži in Laosu. Ta modul theravado obravnava le v obrisu.

✦MODULI/08_Tibet_in_Himalaja/Vajrayana — vadžrajana v celoti: tantre in njihova razvrstitev, posvetitve in samaya, yidam in sādhana, dzogčen in mahāmudrā, ustanova tulkujev in njena zgodovina, štiri šole, razmerje do böna, Tibet po letu 1950 in tibetanska diaspora. Ta modul vadžrajano obravnava le v obrisu.

✦MODULI/10_Japonska/Zen — zen/čan v celoti: prenos iz Kitajske, zazen in kōan, rinzai in soto, samostanski red, razmerje do umetnosti (čajni obred, kaligrafija, vrtovi, gledališče nō), sodobna zahodna recepcija in njena kritika. Ta modul zen omenja le kot eno od šol.

Druge povezave

✦HindujskeTradicije (in globoki grozd MODULI/07_Indija_in_Juzna_Azija/) — skupno izhodišče in odločilna razlika. Skupni so saṃsāra, karma, mokṣa/nirvāṇa kot cilj, meniška askeza in obsežen besednjak. Razlika je anātman: budizem zanika trajni jaz, upanišadsko izročilo ga postavlja v središče. Prav tako budizem zavrne veljavnost Ved kot razodetja in zavrne kastni sistem kot podlago duhovne sposobnosti — zaradi obojega ga indijska razvrstitev uvršča med nāstika (nepravoverna) izročila. V Indiji je bil Buda pozneje vključen kot eno od Višnujevih utelešenj — kar je hindujska razlaga in je budizem ne sprejema.

✦Dzainizem (in MODULI/07_Indija_in_Juzna_Azija/Jainadharma) — najbližji sorodnik po okolju, ne po nauku. Oba izhajata iz śramaṇskih gibanj, oba zavračata Vede in kaste, oba imata meniški red, karmo in osvoboditev. Ločita se v treh točkah: džainizem pozna večno dušo (jīva), budizem je ne; džainizem razume karmo kot snov, ki se lepi na dušo, budizem kot nravno zakonitost namere; džainizem gradi na skrajni askezi, budizem na srednji poti, ki jo je Buda po lastnem pričevanju izbral prav zato, ker je askeza spodletela. Palijska besedila Mahavirovo skupnost poznajo in z njo polemizirajo — to je najboljši zunanji dokaz o obeh.

✦Sikhizem — brez neposredne naukovne zveze; skupno le splošno južnoazijsko ozadje pojmov karme in ponovnega rojstva.

✦Zoroastrizem — vzporedno zastavljena etika misli, besede in dejanja, a iz nasprotne kozmologije (dvopolni boj dobrega in zlega proti odsotnosti stvarnika). Domneve o vplivu v katero koli smer niso dokazane.

✦Krscanstvo, Islam, Sufizem — vzporednice v meništvu, askezi in vajah zbranosti so strukturne, ne izpeljane. Zgodnja vzporejanja Bude z Ibrahimom ibn Adhamom ali z evangeljskimi prizori so literarna. Izjema z dokazano potjo: legenda o Barlaamu in Jozafatu, ki je prek gruzinske, grške in latinske predelave prenesla Budovo življenjsko zgodbo v krščansko hagiografijo — Jozafat je jezikovno izpeljan iz bodhisattva (prek arabskega Būdāsaf). To je edini splošno sprejeti dokazani prenos.

✦BahajskaVera — bahajski nauk o postopnem razodetju Budo uvršča med "božje razodetelje". To je bahajska razlaga in ni budistična trditev; modul jo navaja kot stališče druge skupnosti.

✦Gnosticizem — vzporednica je varljiva. Oba govorita o nevednosti in o rešilnem spoznanju, budizem pa ne pozna zlega ali nevednega stvarnika in ne razvrednoti telesnega sveta kot ujetništva duha. Enačenje je napačno.

Splošni pregledi (prva izbira)

✦Gethin, R. (1998). The Foundations of Buddhism. — najboljši en sam uvod; jasen, uravnotežen, dobro pokriva vsa vozila.

✦Harvey, P. An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices (2. izd. 2013) — najbolj celovit učbeniški pregled, močan pri praksi in etiki.

✦Lopez, D. S., Jr. The Story of Buddhism; Buddhism: An Introduction and Guide; Prisoners of Shangri-La (1998) in Buddhism and Science (2008) — za razumevanje, kako je Zahod budizem predelal, je Lopez prva in nenadomestljiva izbira. From Stone to Flesh o zgodovini zahodnega pojma "Buda".

✦Gombrich, R. Theravāda Buddhism: A Social History; What the Buddha Thought — zgodovinsko in filološko strogo; teza o Budi kot izvirnem mislecu je vplivna in ne nesporna.

✦Robinson, R. & Johnson, W., Thanissaro — Buddhist Religions: A Historical Introduction, standardni ameriški učbenik.

✦Strong, J. The Buddha: A Beginner's Guide; Relics of the Buddha — za življenjepis kot izročilo in za relikvije prva izbira.

✦Buswell, R. & Lopez, D. The Princeton Dictionary of Buddhism (2014) — referenčni slovar; za preverjanje izrazov najboljše orodje.

Primarna besedila v prevodu

✦Bhikkhu Bodhi — prevodi Majjhima, Saṃyutta, Aṅguttara nikāye (Wisdom Publications); In the Buddha's Words je najboljši en sam izbor. Standard za palijski kanon v angleščini.

✦Buddhaghosa, Visuddhimagga (angl. Ñāṇamoli, The Path of Purification).

✦Nāgārjuna, Mūlamadhyamakakārikā (angl. Siderits & Katsura; Garfield).

✦Lotosova sutra (angl. Kubo & Yuyama; Watson); Vimalakīrtijeva sutra (Thurman); Śāntideva, Bodhicaryāvatāra (Crosby & Skilton).

✦Jātaka — izbori; Dhammapada (več prevodov; v slovenščini obstajajo prevodi izbranih besedil).

✦Gandarski rokopisi — izdaje projekta Gandhāran Buddhist Texts (Salomon, Allon).

Posamezna področja

✦Schopen, G. Bones, Stones, and Buddhist Monks — prelomno: arheologija in napisi proti idealizirani sliki iz besedil.

✦Faure, B. The Rhetoric of Immediacy; Chan Insights and Oversights — kritika zenovske samopredstavitve.

✦Sharf, R. — članki o "budistični modernosti" in o izumu meditacijske izkušnje.

✦Nattier, J., Harrison, P. — nastanek mahajane.

✦Bechert, H. (ur.) When Did the Buddha Live? — za vprašanje datacije.

✦McMahan, D. The Making of Buddhist Modernism (2008) — najboljša ena knjiga o tem, kako je nastal "budizem", kot ga pozna Zahod.

✦Victoria, B. Zen at War; Jerryson, M. & Juergensmeyer, M. (ur.) Buddhist Warfare — budizem in nasilje.

✦Queen, C. & King, S. (ur.) Engaged Buddhism; Omvedt, G. in Zelliot, E. — Ambedkar in navajana.

✦Purser, R. McMindfulness — kritika čuječnostne industrije; polemično, a utemeljeno.

✦Pew Research Center, Global Religious Landscape in Global Religious Change 2010–2020 — za številke prva izbira; upoštevati je treba, da so meritve pripadnosti v Vzhodni Aziji metodološko negotove.

Kaj NI vir

✦Teozofsko in novodobno gradivo o "skritih mojstrih", Šambali in "tibetanski modrosti" (Blavatsky, Roerich, Lobsang Rampa — slednji je bil dokazano angleški vodovodar Cyril Hoskin in njegove knjige so izmišljotina).

✦Trditve, da je Jezus bival v Indiji ali se učil pri budistih (Notovičev "izgubljeni evangelij" iz leta 1894) — dokazano ponarejeno.

✦Gradivo, ki budizem enači z znanostjo, nevroznanostjo ali kvantno fiziko — izrecno zavrnjeno kot vir o izročilu, čeprav je raziskovanje učinkov meditacije samostojno in legitimno področje.

✦Priredbe, ki budizem predstavljajo kot "nereligijo brez obredov in brez bogov" — opisujejo zahodno izbiro, ne izročila.

✦Politično gradivo katere koli strani o Tibetu, Mjanmaru ali Šrilanki, ki verske trditve uporablja kot dokaz.

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: da je zgodovinska oseba Sidharta Gautama obstajala in delovala v porečju Gangesa; da je štiričlenska shema plemenitih resnic in trojica śīla–samādhi–prajñā najstarejše jedro nauka; da je anātman razločevalna budistična teza; da so Ašokovi napisi (3. stol. pr. n. št.) najstarejši zunanji dokaz; da je bil palijski kanon zapisan na Šrilanki v 1. stoletju pr. n. št. po dolgem ustnem prenosu; da so gandarski rokopisi najstarejši ohranjeni budistični rokopisi; da so se mahajanske sutre pojavile okrog začetka našega štetja; da je Nāgārjuna delal v 2.–3. stoletju; da je budizem v Indiji do 13. stoletja skoraj izginil; da je Diamantna sutra iz leta 868 najstarejša datirana tiskana knjiga; da je bil budistična zastava zasnovan leta 1885 in ni starodaven; da je Pew leta 2025 ocenil okoli 324 milijonov budistov in zabeležil upad med letoma 2010 in 2020; da je Ambedkar leta 1956 z množico prestopil v budizem; da so bili bamijanski kipi uničeni leta 2001.

✦Srednja: natančna datacija Budovega življenja (dolga proti kratki kronologiji — nerazrešeno); zgodovinskost prvega in tretjega zbora; koliko palijskega besedila sega do najstarejše plasti; kdo je bil dejanski nosilec zgodnje mahajane; ali je bilo zgodnje neupodabljanje Bude prepoved ali navada; razmerje med gandarskim in mathurskim izvorom Budove podobe; obseg dejanskega vpliva helenizma na budistično misel (slogovni vpliv je gotov, filozofski ne); zanesljivost številk o budistih v Vzhodni Aziji, kjer pripadnost ni izključujoča.

✦Nizka / sporno: pripovedi o Budovem otroštvu, prerokbah ob rojstvu in štirih srečanjih kot zgodovinskih dogodkih; zgodovinskost razprave v Lhasi v obliki, v kateri jo pripovedujeta obe strani; izročilo o Bodhidharmi kot ustanovitelju čana; pripis posameznih mahajanskih suter določenim krajem in času; domneve o vplivu budizma na zgodnje krščanstvo ali na grško filozofijo — za nobeno ni dokaza, razen legende o Barlaamu in Jozafatu, ki gre v nasprotno smer.

✦Izrecno zavrnjeno: da je budizem "filozofija in ne religija"; da so vsi budisti vegetarijanci; da je budizem zgodovinsko nenasilen; da nirvana pomeni izničenje ali nebesa; da se duša seli iz telesa v telo; da je Buda hindujski reformator ali Višnujevo utelešenje v budističnem pomenu; da sta Buda in Mahavira ista oseba; da je bil Jezus v Indiji; da je "hinajana" ustrezno ime za theravado; da dalajlama vodi svetovni budizem; da je debeli smejoči se kip Sidharta Gautama; da so knjige Lobsanga Rampe izročilni vir.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-10.