Bön

Bön je tibetanska verska tradicija, ki se sama razglaša za starejšo od budizma in za neposredno nadaljevanje predbudistične vere Tibeta. Danes je živa, organizirana religija z lastnim kanonom, lastnimi samostani, lastno meniško disciplino, lastnim panteonom in lastno dzogčensko linijo — od leta 1988 pa jo tudi tibetanska izgnanska ustanova šteje za peto tibetansko tradicijo poleg Nyingma, Kagyu, Sakya in Gelug.

Osrednje razlikovanje, brez katerega je ta modul zavajajoč

Beseda "bön" v virih ne pomeni ene same stvari. Sodobna tibetologija (izhodišče: David Snellgrove, nato Samten Karmay, Per Kværne, Dan Martin, Henk Blezer) razlikuje najmanj troje, pogosto štvero:

Ključna posledica. Trditev "bön je starodavna šamanska religija Tibeta, ki se je nespremenjena ohranila do danes", je napačna — in to je najpogostejša napaka v poljudni literaturi. Živi jungdrung bön je oblikovan v istem obdobju in iz deloma istega gradiva kot Nyingma (10.–14. stoletje). Hkrati pa je napačna tudi nasprotna trditev, da je bön "samo prepisan budizem": Snellgrovova formulacija, ki je še danes izhodišče stroke, se glasi, da bön ni ne kopija budizma ne neprekinjeno nadaljevanje predbudistične religije, ampak samostojna, odrešenjsko usmerjena tradicija s svojim značajem.

Ta modul zato dosledno ločuje (a) kaj bön o sebi verjame, (b) kaj je zgodovinsko izpričano, in (c) kaj je odprto vprašanje.

Kar pravi izročilo

Bön naj bi učil Tönpa Šenrab Miwoče (ston pa gshen rab mi bo che), rojen v deželi Olmo Lungring v Tazigu (stag gzig, dežela zahodno ali severozahodno od Tibeta), tisočletja pred Śākyamunijem — v različnih izročilih pred 18.000 leti ali v 16. tisočletju pr. n. št. Njegovih dvanajst dejanj (mdzad pa bcu gnyis) je strukturno vzporednih dvanajstim dejanjem Buddhe. Bön naj bi se od tam razširil v Žang Žung, od tam pa v Tibet, kjer naj bi bil državna religija pred prihodom budizma.

Tri glavne hagiografije Tönpa Šenraba, po naraščajoči dolžini:

✦mDo 'dus — najkrajša in verjetno najzgodnejša (10.–11. st.),

✦gZer mig — srednja,

✦gZi brjid — dolga (12 zvezkov), ki jo je v 14. stoletju kot umsko razodetje prejel Loden Njingpo (bLo ldan snying po, r. 1360). Prav iz gZi brjid je Snellgrove leta 1967 prevedel poglavja o devetih poteh bön.

Izročilo prav tako pozna dve preganjanji: prvo pod legendarnim kraljem Drigumom Cenpom, drugo pod Trisongom Decenom v 8. stoletju, ko naj bi budizem bön zatrl in ko naj bi bönski mojstri besedila skrili kot terme.

Kar je zgodovinsko izpričano

Kako stroka bere izročilo o preganjanju. Pripoved o zatrtju bön pod Trisongom Decenom in o skrivanju besedil je strukturno zrcalna njingma-pripovedi o Padmasambhavi, ki skriva terme pred prihajajočim temnim obdobjem. Neodvisnih virov zanjo ni. Prevladujoča razlaga (Kværne, Martin, Blezer) je, da gre za retrospektivno legitimacijsko pripoved iz 11.–14. stoletja, ki naj pojasni, zakaj bönska besedila prej niso bila znana. To ne pomeni, da so vsa bönska besedila pozna — nekatere prvine so nedvomno starejše, zlasti obredne (gto, ju thig, pogrebni obredi) in del žang žungskega besedišča.

✦Zahodni Tibet: Kailaš / Ti se in Manasarovar — po bönskem izročilu srce Žang Žunga in središče sveta; Guge, Ngari, dolina Khjunglunga.

✦Osrednji Tibet (Cang): prvotni Menri in Jungdrung Ling ob Cangpu, zahodno od Šigaceja.

✦Amdo (Ngava/Aba, Cinghaj, Gansu) — danes najgostejše bönsko območje; Nangžig (snang zhig) v Ngavi velja za največji bönski samostan na tibetanskem območju.

✦Kham (Derge, Njarong) — središče nove bön.

✦Himalaja: Dolpo (severozahodni Nepal — Samling, Lubra; eno redkih mest z neprekinjeno vaško bönsko prakso), Mustang, Njišang, Kjirong; Butan in Sikim (posamezne skupnosti); Kongpo v jugovzhodnem Tibetu — kraj, kamor naj bi po izročilu prišel sam Tönpa Šenrab.

✦Izgnanstvo: Dolandži (Menri, Himačal Pradeš), Katmandu (Triten Norbuce), Manali.

✦Zahod: središča Ligmincha (Tenzin Wangjal Rinpoče, ZDA), Šenten Dargje Ling (Francija), Olmo Ling (ZDA), skupine v Nemčiji, Italiji, Poljski, Mehiki.

Opozorilo o številkah. Ocene o številu bönskih pripadnikov in samostanov nihajo in zanesljivih ni. Govori se o nekaj sto bönskih samostanih in templjih na tibetansko govorečem območju, a popisi religije v LR Kitajski niso zanesljivi, bön pa se v njih pogosto niti ne beleži ločeno od budizma.

Bönski panteon je strukturno vzporeden vadžrajanskemu (glej Vajrayana), a z drugimi imeni in delno drugimi liki.

Štirje presežni gospodi (bder gshegs gtso bzhi) — jedro bönskega panteona:

Prvobitna razsežnost: Kuntu Zangpo (kun tu bzang po, "Bönku Kuntu Zangpo") — enako ime kot njingmajski Samantabhadra, a znotraj bönske razlage; podoba prvobitne narave uma. To je ena najbolj povednih vzporednic med bönom in Nyingma.

Jidami — "pet odličnih iz trdnjave Se" (gsas mkhar mchog lnga): Walse Ngampa, Meri, Purba (bönska različica Phurbe / Vajrakīlaje), Lhagö Thogpa, Gekhö. Vsak ima svojo mandalo, sadhano in obredni cikel.

Varuhi:

✦Sipa Gjalmo (srid pa rgyal mo, "kraljica bivanja") — glavna srdita varuhinja bön; jaha mulo, ima več glav in rok. Vzporednica budistični Palden Lhamo.

✦Ješe Walmo — posebna varuhinja bönskega dzogčena.

✦Njipangse, Midü, Cangpa — nadaljnji varuhi.

Zgodovinski mojstri in linijske postave:

✦Mučo Demdrug — Šenrabov naslednik, po izročilu prenašalec bön v žang žungski jezik.

✦Gjerpung Nangžer Lödpo (8. st.) — osrednja postava žang žungskega ustnega prenosa dzogčena.

✦Šenčen Luga (996–1035) — tertön, ki je bön dejansko ustanovil kot besedilno tradicijo.

✦Njame Šerab Gjalcen (1356–1415) — ustanovitelj Menrija in bönske scholastike; ustreza vlogi, ki jo ima Congkhapa v Gelug.

✦Šardza Tašija Gjalcen (1859–1934) — največji bönski mojster novejšega časa, plodovit avtor (Ku byed nyi zla, sNyan rgyud rin chen sgron gsal); po izročilu je ob smrti (1934) dosegel mavrično telo.

✦Jongdzin Lopön Tenzin Namdak (r. 1926) — najvplivnejši živi bönski učenjak; sodeloval z zahodnimi tibetologi in tako bistveno omogočil sodobno raziskovanje bön.

✦Tenzin Wangjal Rinpoče (r. 1961) — glavni posrednik bön na Zahodu.

Nižja bitja (deljena z vso tibetansko kulturo, ne izključno bönska): lha (nebo), njen (gnyan, vmesni prostor, skale, drevesa), lu (klu, vode in podzemlje — ustrezajo indijskim nāgam), sadag (sa bdag, gospodarji zemlje), cen (btsan), mamo, sinpo (srin po). Prav ta sloj je najstarejši in najverjetneje predbudističen — a je hkrati skupen bönu in budizmu in ga zato ni mogoče uporabiti kot dokaz o "bönskosti".

✦Olmo Lungring — Šenrabova rojstna dežela. V njenem središču stoji Jungdrung Gucek, "gora devetih zloženih jungdrungov" (devetstopenjska piramida s svastiko), iz nje teko štiri reke v štiri smeri. Notranja razlaga imena: ol = nerojeno, mo = neminljivo, lung = Šenrabova prerokba, ring = njegovo neskončno sočutje. Nekateri raziskovalci so Olmo Lungring poskušali istovetiti z območjem okoli Kailaša, drugi s Tazigom kot iransko-srednjeazijskim prostorom (Balh, Sogdiana). Nobeno istovetenje ni dokazano; oboje ostaja domneva.

✦Dvojna kozmogonija. Bönska stvarjenjska pripoved se pogosto začne s prvobitnim stanjem, iz katerega nastaneta svetlo in temno načelo (npr. beli in črni človek, 'Od zer ldan in Mun pa zer ldan), iz njiju pa dobro in zlo bivanje. Prav ta dvojnost je sprožila vztrajno primerjavo z iransko/zoroastrsko religijo. Modul jo navaja kot zanimivo, a nedokazano: podobnost obstaja, zgodovinske prenosne poti pa niso izpričane, dvojne kozmogonije pa so v Srednji Aziji tako razširjene, da podobnost sama ni dokaz.

✦Kozmično jajce. Več bönskih besedil svet izpelje iz jajca ali iz svetlobe v praznini — motiv brez neposredne budistične vzporednice.

✦Trije svetovi: lha zgoraj, njen v sredini, lu spodaj. Človek se do njih vede kot do sosedov, ne kot do bogov: obredje je pogodbeno (darovanje, odkup, pomiritev), ne molitveno.

✦La (bla) — vitalna "duša" oziroma osebna življenjska sila, ki lahko odtava ali jo kdo ukrade; obredi priklica la (bla 'gugs) so eden najznačilnejših bönskih obredov in eden tistih elementov, ki so najverjetneje resnično predbudistični.

✦Sicer skupna kozmologija: šest svetov, karma, ponovno rojstvo, bardo, tri telesa — bön jih ima enako kot budizem in jih razlaga po svoje. To je ena najizrazitejših točk, kjer je vzajemno oblikovanje očitno.

Devet poti bön

V sistemu južnega zaklada (lho gter), kot ga podaja gZi brjid (Snellgrove 1967):

To je sistemska vzporednica devetim vozilom Nyingma — z odločilno razliko: prve štiri poti so obredne, vedeževalske in pogrebne, ne budistične. Prav ta spodnja četverica je tisto, kar bön dela drugačnega od budizma in kar najverjetneje res ohranja stare tibetanske obredne plasti.

✦Smer obhoda. Bönpoji obhajajo svete kraje in vrtijo molilne mlinčke v nasprotni smeri urinega kazalca — ravno nasprotno budistom. To je najbolj vidno in najbolj zanesljivo praktično razlikovalo, tudi za laika na Kailašu.

✦Osrednja mantra: oṃ ma tri mu je sa le du — bönska ustreznica oṃ maṇi padme hūṃ; povezana s šestimi svetovi.

✦Sang (bsang) — dimno darovanje z brinom; lungta (rlung rta, "vetrni konj") — zastavice in obredi za življenjsko srečo; to (gto) — obredi za odvrnitev nesreče; ju thig — vedeževanje z vozlanimi vrvicami, izrazito bönska tehnika.

✦Pogrebni obredi — vodenje zavesti umrlega; bön ima obsežno lastno pogrebno literaturo, ki je verjetno njegov najstarejši sloj.

✦Dzogčenske prakse: trekčö (khregs chod) in tögal (thod rgal), enako poimenovani kot v Dzogchen; poleg tega A-khrid, sistem kratkih vaj (Meuton Gongdzö Ricen, 11.–12. st.), ki je značilno bönski in urejen kot postopni tečaj — v bönu tudi najbolj razširjen vstop v dzogčen.

✦Cam — obredni maskirni plesi; v Menriju in Nangžigu s podobami varuhinje Sipa Gjalmo.

✦Prazniki: Losar (tibetansko novo leto); obletnica Tönpa Šenraba — v izgnanski menrijski ureditvi obhajana v prvem luninem mesecu; letne obletnice Njameja Šerab Gjalcena in Šardze Tašija Gjalcena; poletni umik (dbyar gnas) po meniškem pravilu; obhodi Kailaša ob za to določenih dnevih.

✦Meniška ureditev. Bönski menihi imajo polno meniško zaobljubo z lastnim disciplinskim korpusom, opravljajo filozofske disputacije in dosegajo naziv geše — v vsem tem so vzporedni gelugški ureditvi. Ob njih obstaja tudi močan laični tantrični sloj (vzporeden njingma-ngakpam), zlasti v Dolpu in Amdu.

✦Jungdrung (g.yung drung) — svastika, obrnjena v levo / nasprotno urinemu kazalcu. Pomeni nespremenljivo in večno in ima v bönu natanko tisto vlogo, ki jo ima vadžra v vadžrajani. Ker je smer nasprotna budistični, je jungdrung najhitrejši način prepoznave bönskega predmeta ali templja. Simbol nima nobene zveze z evropsko rabo 20. stoletja in modul to navaja izrecno.

✦Jungdrung čagšing — prekrižani jungdrung-žezli, bönski obredni predmet.

✦Devetstopenjska gora s svastiko — podoba Jungdrunga Guceka in Olma Lungringa.

✦Bela črka A (a dkar) — najbolj zgoščen znak bönskega dzogčena; predmet vizualizacije v A-khrid.

✦Tönpa Šenrab — upodobljen v modrih ali modro-zelenih oblačilih, pogosto s pokrivalom in v drži učitelja; njegov videz je namenoma razpoznavno različen od Śākyamunijevega.

✦Šerab Čamma — rumena, z zrcalom (modrost) in jungdrungom nad ramenom.

✦Sipa Gjalmo — srdita, na muli, več glav; osrednja podoba bönskih zaščitnih kapel.

✦Modra barva kot pogosta bönska prevladujoča barva in bönske kape, ki se po obliki razlikujejo od budističnih.

✦Bönski čorten (stūpa) — obstaja, a z drugačnimi razmerji in okrasjem.

1. Osrednje vprašanje stroke: kdo je od koga prevzel? Do 1960-ih je zahodna literatura bön obravnavala kot plagiat budizma ("prepisan budizem s spremenjenimi imeni"). To stališče je opuščeno. Sodobno branje:

✦Bön in Nyingma sta se oblikovala vzporedno, v istem obdobju (10.–14. st.), z istimi orodji: terma, tertöni, dzogčen, devetkratna lestvica poti, prvobitni Buddha z istim imenom (Kuntu Zangpo).

✦Izposoja je šla v obe smeri, ne le od budizma k bönu. Nekaj njingma-gradiva (zlasti obrednega in kozmološkega) je verjetno bönskega izvora, prav tako precej varuhov in lokalnih božanstev.

✦Ostane pa jedro, ki ni budistično: prve štiri poti (vedeževanje, obredje prostora, odvrnitev škode, pogrebi), la-obredi, ju thig, žang žungsko izrazje in pogrebna literatura.

✦Kdor išče eno samo besedo za razmerje, je najbolj natančna "soobstajanje in vzajemna izgradnja", ne "izvirnik in kopija".

2. mDzod phug in vprašanje žang žungščine. Šenčen Lugova terma mDzod phug je dvojezična (žang žungsko–tibetanska) in je glavni vir za rekonstrukcijo žang žungskega jezika. Jezik je nedvomno resničen, a koliko žang žungščine v tem besedilu je resnično stare in koliko je poznejša tvorba, je sporno (o tem sta pisala zlasti Erik Haarh in pozneje Dan Martin). To je odprto filološko vprašanje, ne rešeno v nobeno smer.

3. Notranje delitve. Bön ni razdeljen na "šole" kot budizem, ampak na:

✦prenosne linije term: južni (lho gter), severni (byang gter), osrednji (dbus gter) zakladi;

✦dzogčenske cikle: A-khrid, bsGrags pa skor gsum ("Dzogčen" v ožjem smislu, terma) in Žang žung njengjü (Zhang zhung snyan rgyud, "žang žungski ustni prenos") — zadnji je poseben zato, ker zase trdi, da nikoli ni bil skrit kot terma, ampak neprekinjeno prenašan od učitelja do učenca prek dolge vrste mojstrov. To je strukturna vzporednica njingma-kami;

✦staro bön proti novi bön (bon gsar): nova bön od 18. stoletja naprej vključi Padmasambhavo in njingma-cikle. Menri in osrednja bönska ustanova to gledata zadržano; v Khamu je nova bön močna in tam je razmejitev med bönom in njingmo najmanj ostra.

4. Družbeni položaj. Bön je bil v tibetanski zgodovini institucionalno podrejena in pogosto omalovaževana manjšina; bönska območja so bila obrobna, bönski samostani manjši in slabše obdarovani. Beseda bon po je bila v budističnih besedilih pogosto zaničljiva. Hkrati ni bilo trajnega sistematičnega preganjanja: bönski samostani so obstajali skozi vso zgodovino tudi v osrednjem Tibetu.

5. 20. stoletje. Bönski samostani so bili med kulturno revolucijo (1966–1976) uničeni enako kot budistični; od 1980-ih poteka delna obnova. Vzporedno je izgnanstvo bön prvič v zgodovini postavilo v enakopraven položaj: obnova Menrija v Dolandžiju (1967), ustanovitev Tritena Norbuceja v Katmanduju, zastopstvo v izgnanskih ustanovah in izrecna vključitev med "pet tibetanskih tradicij" po dalajlamovi pobudi na konferenci v Sarnathu decembra 1988. To je bila institucionalna sprememba prvega reda — konec tisočletne obrobnosti.

6. Zahodna recepcija in njena past. Bön se na Zahodu pogosto ponuja kot "tibetanski šamanizem" ali "prvotna, predbudistična modrost". To je dvojno napačno: (a) tisto, kar se poučuje, je skoraj vedno jungdrung bön, torej sistematizirana religija od 11. stoletja naprej, in (b) izraz "šamanizem" v tibetanskem kontekstu ni analitično uporaben brez natančne opredelitve (o čemer je pisal Geoffrey Samuel, Civilized Shamans, 1993). Bönski učitelji sami (Tenzin Namdak, Tenzin Wangjal) to razliko praviloma navajajo natančneje kot zahodni posredniki.

7. Kar je treba popraviti.

✦"Bön je nespremenjena predbudistična religija Tibeta." Zavrnjeno. Živi bön je oblikovan od 11. stoletja naprej.

✦"Bön je zgolj prepisan budizem." Zavrnjeno. Ima lastno jedro, ki v budizmu nima ustreznice.

✦"Bön je šamanizem." Preveč ohlapno; bön ima kanon, meniško disciplino, filozofijo in scholastiko.

✦"Bön je črna magija" / "bönpoji so čarovniki." To je budistična polemična podoba iz tibetanske književnosti, ne opis.

✦"Bönska svastika je povezana z evropskim 20. stoletjem." Ne; obrnjena je v nasprotno smer in ima povsem drugo zgodovino.

✦"Vse tibetansko ljudsko obredje je bön." Netočno; ta sloj je skupen budistom in bönpojem.

✦"Bön je izumrl." Ne; je živa religija z delujočimi samostani, opatom in izgnanskimi ustanovami.

✦Nyingma — najtesnejša in najbolj poučna vzporednica. Obe tradiciji imata terme in tertöne, dzogčen kot vrh, devetkratno razvrstitev poti, prvobitnega Buddho z imenom Kuntu Zangpo, neprekinjeni ustni prenos ob razodetem (bönski Žang žung njengjü : njingma kama), laični tantrični sloj in decentraliziran ustroj brez ene vrhovne linije. To ni naključje in ni enosmerno posnemanje: gre za vzporeden nastanek iz deloma skupnega gradiva v istem obdobju. Modul Nyingma to razmerje opisuje z druge strani in ju je treba brati skupaj.

✦Dzogchen — bön ima lasten, poln dzogčenski sistem z isto terminologijo (trekčö, tögal, rigpa, mavrično telo) in z lastnimi cikli (A-khrid, bsGrags pa skor gsum, Žang žung njengjü). Bönski dzogčen je za raziskovanje izvora dzogčena ključen, ker ponuja neodvisno pričevanje: če isti nauk obstaja v dveh tradicijah z različnima linijskima izpeljavama, to otežuje razlago, da gre le za pozno budistično tvorbo. Samten Karmay je prav bönsko gradivo uporabil za svojo klasično študijo dzogčena (The Great Perfection, 1988).

✦Vajrayana — bön ima lastne tantre, lastne mandale, lastne jidame in lastne posvetitve, po strukturi vzporedne vadžrajanskim, po vsebini pa ne izpeljane iz Kandžurja. Bön torej ni podskupina vadžrajane, je pa z njo tehnično in obredno soroden do te mere, da ju je smiselno brati skupaj.

✦Gelug — bönska scholastična ureditev (samostanske disputacije, naziv geše, sistematični učni načrt v Menriju) je strukturno najbližja prav gelugški; Njame Šerab Gjalcen ima v bönu vlogo, ki jo ima Congkhapa v gelugu, in delovala sta skoraj sočasno (Menri 1405, Ganden 1409).

✦Sakya, Kagyu — manj neposrednih stikov; sakja je bönsko besedilno pristnost presojala z istimi merili kot njingmajsko.

✦Kalachakra — Kālacakra je pozna indijska tantra (11. st.) in v bönu ni osrednja; bönski koledar in astrologija (rtsis) pa sta se z budističnim kalačakrskim koledarjem prepletala.

✦Iranske religije (zoroastrstvo, zurvanizem, manihejstvo) — trajno privlačna primerjava zaradi Taziga, dvojne kozmogonije in domnevne zahodne smeri izvora. Zgodovinsko ni dokazana. Modul jo navaja kot hipotezo z dolgo zgodovino in šibko dokazno podlago.

✦Sibirski in srednjeazijski obredni sistemi — podobnosti v la-obredih, vedeževanju in odnosu do krajevnih duhov so realne, a jih ni mogoče brati kot dokaz neposredne genetske povezave.

✦07_Indija_in_Juzna_Azija — indijski tantrični okvir je v bön prišel prek istega kanala kot v tibetanski budizem, torej posredno.

Primarna besedila (bönska):

✦mDo 'dus, gZer mig, gZi brjid — tri življenjepisne pripovedi o Tönpa Šenrabu, po naraščajoči dolžini; gZi brjid je razodetje Lodena Njingpa (r. 1360).

✦mDzod phug — terma Šenčena Luge (1017); dvojezično besedilo, glavni vir za žang žungski jezik.

✦bKa' 'gyur in bKa' brten — bönski kanon in komentarski korpus; sodobne izdaje obsegajo približno 175–200 oziroma okoli 300 zvezkov.

✦Zhang zhung snyan rgyud — neprekinjeni ustni dzogčenski prenos.

✦A khrid (Meuton Gongdzö Ricen, 11.–12. st.) — postopni dzogčenski učni sistem.

✦Šardza Tašija Gjalcen (1859–1934): Ku byed nyi zla, sNyan rgyud rin chen sgron gsal, Legs bshad mdzod.

✦Legs bshad mdzod ("Zakladnica dobrih izrekov") — bönska notranja zgodovina; angleško pri Karmayu 1972.

Zunanji zgodovinski viri o predbudistični religiji:

✦Dunhuanški tibetanski rokopisi (Pelliot tibétain, IOL Tib J) — pogrebni in obredni teksti, edino resnično sodobno pričevanje o obredju cesarske dobe.

✦Stebrni napisi iz Lhase in Samjeja; kitajske dinastične kronike (Tang shu).

Sekundarna literatura:

✦Snellgrove, D. (1967). The Nine Ways of Bon: Excerpts from gZi-brjid. Oxford University Press. — delo, s katerim se začne moderno raziskovanje bön; prvič pokaže, da je bön koherenten odrešenjski sistem, ne izmaličen budizem.

✦Snellgrove, D. & Richardson, H. (1968). A Cultural History of Tibet. — okvir za razmerje med bönom in cesarsko dobo.

✦Karmay, S. G. (1972). The Treasury of Good Sayings: A Tibetan History of Bon. Oxford University Press. — prevod in analiza notranje bönske zgodovine.

✦Karmay, S. G. (1988). The Great Perfection (rDzogs chen): A Philosophical and Meditative Teaching of Tibetan Buddhism. Brill. — temeljna študija dzogčena, ki bönsko gradivo obravnava enakovredno njingmajskemu.

✦Karmay, S. G. (1998). The Arrow and the Spindle: Studies in History, Myths, Rituals and Beliefs in Tibet. Mandala Book Point. — študije o la, gorskih kultih, sang-obredih, "religiji brez imena".

✦Karmay, S. G. & Watt, J. (ur., 2007). Bon: The Magic Word — The Indigenous Religion of Tibet. Rubin Museum of Art / Philip Wilson. — najboljši ikonografsko-zgodovinski pregled.

✦Kværne, P. (1995). The Bon Religion of Tibet: The Iconography of a Living Tradition. Serindia; Kværne, "The Bon Religion of Tibet: A Survey of Research". — standardni pregled stanja stroke.

✦Martin, D. (2001). Unearthing Bon Treasures: Life and Contested Legacy of an Eleventh-Century Tibetan Scripture Revealer. Brill. — o Šenčenu Lugi in o tem, kako je bön dejansko nastal kot besedilna tradicija.

✦Blezer, H. (ur.), več zvezkov v Brill's Tibetan Studies Library — o oblikovanju bönske identitete in o zgodovinskosti izročila o Žang Žungu; najbolj kritična sodobna smer.

✦Ramble, C. (2008). The Navel of the Demoness: Tibetan Buddhism and Civil Religion in Highland Nepal. Oxford University Press. — bön in ljudska religija v Mustangu/Dolpu, terensko.

✦Samuel, G. (1993). Civilized Shamans: Buddhism in Tibetan Societies. Smithsonian. — okvir za razpravo o "šamanskem" v tibetanski religiji.

✦Stein, R. A. (1972). Tibetan Civilization. Stanford University Press. — izvor izraza "religija brez imena".

✦Achard, J.-L. — več študij o bönskem dzogčenu in o Šardzi.

✦Haarh, E. (1969). The Yar-luṅ Dynasty. — zgodnja obravnava cesarske dobe in žang žungskega gradiva; danes deloma preseženo, a zgodovinsko pomembno.

✦Tenzin Wangyal (1993). Wonders of the Natural Mind. Snow Lion — notranji vir, dobra predstavitev bönskega dzogčena z bönskega stališča; ni zgodovinsko delo.

Stopnja zanesljivosti:

✦Visoka: obstoj in narava jungdrung bön kot žive, organizirane religije s kanonom, samostani in meniško disciplino; Šenčen Luga in odkritje term 1017 kot izhodišče besedilne tradicije; ustanovitev Menrija 1405 in vloga Njameja Šerab Gjalcena; uničenje v kulturni revoluciji in obnova Menrija v Dolandžiju 1967; ustanovitev Tritena Norbuceja v Katmanduju; dalajlamova vključitev bön med pet tibetanskih tradicij (1988, Sarnath); obstoj bönskega dzogčena z lastnimi cikli; devet poti bön po gZi brjid; obratna smer obhoda in levo obrnjen jungdrung kot razlikovali; obstoj Žang Žunga kot politične tvorbe in žang žungskega jezika; Songcen Gampova priključitev Žang Žunga sredi 7. stoletja; obstoj obrednih strokovnjakov bon po in gshen v dunhuanških pogrebnih besedilih.

✦Srednja: koliko posameznih obredov (ju thig, gto, bla 'gugs, pogrebni obredi) je resnično predbudističnih — verjetno precej, a brez neposrednih dokazov o starosti; datacija posameznih bönskih besedil; kolikšen del mDzod phug je res star žang žungski jezik; obseg in narava izposoje med bönom in Nyingma v obe smeri; zgodovinskost Gjerpunga Nangžerja Lödpa in zgodnjih členov Žang žung njengjü; datacija mDo 'dus v 10.–11. stoletje; točno število bönskih samostanov in pripadnikov danes.

✦Nizka / sporno: zgodovinskost Tönpa Šenraba kot osebe (za razliko od Padmasambhave zanj ni nobenega zunanjega pričevanja); istovetenje Olma Lungringa s katerim koli resničnim krajem; iranska hipoteza o izvoru bön (dvojna kozmogonija, Tazig kot Balh) — dolgotrajna, privlačna, nedokazana; izročilo o preganjanju bön pod Trisongom Decenom kot zgodovinskem dogodku; ali je bönski dzogčen starejši od njingmajskega, mlajši ali sočasen (stroka ne zna odgovoriti in to odkrito pove); ali je bila predbudistična tibetanska religija sploh kdaj enoten sistem z lastnim imenom.

✦Izrecno zavrnjeno: bön kot nespremenjena starodavna religija, ki naj bi se ohranila mimo zgodovine; bön kot zgolj plagiat budizma; bön kot črna magija ali kot v celoti "šamanizem"; enačenje vsega tibetanskega ljudskega obredja z bönom; kakršna koli povezava bönske svastike z evropsko rabo 20. stoletja; trditev, da je bön izumrl ali da nima žive institucionalne linije.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-01.