Izvirno ime: 八字 (bāzì), "osem znakov"; polno ime 四柱八字 sìzhù bāzì, "štirje stebri, osem znakov"; tudi 子平 Zǐpíng (po Xuju Zipingu) in 命理 mìnglǐ ("nauk o usodi")
Predstavitev
Bazi je najbolj razširjen kitajski sistem razbiranja usode iz rojstnega časa. Iz leta, meseca, dneva in ure rojstva se izpeljejo štirje stebri, vsak z dvema znakoma — enim nebeškim deblom (tiāngān) in enim zemeljskim vejem (dìzhī). Skupaj osem znakov, od tod ime.
Kaj Bazi ni
Ni astrologija v ožjem pomenu. V Baziju se ne uporablja položaj planetov, sonca ali zvezd. Uporablja se koledar — natančneje šestdesetletni ciklični koledar (gānzhī), ki je sam po sebi kombinatoričen sistem štetja, ne opazovanje neba. To je glavna razlika glede na zahodno astrologijo, Jyotišo in tudi glede na Ziwei.
Ni horoskop po letni živali. "Kitajski horoskop" po dvanajstih živalih (podgana, vol, tiger...) je ena dvanajstina enega od osmih znakov — torej približno 1/96 podatka, ki ga Bazi uporablja. Poljudna "kitajska astrologija" po letni živali s tem sistemom nima veliko skupnega.
Ni vedeževanje z vprašanjem. V nasprotju z Yijing, kjer se zastavi vprašanje in izvede naključni postopek, je Bazi izračunljiv in ponovljiv: iz istega rojstnega časa vedno nastane ista karta. Razlika je bistvena: Yijing je vedeževanje, Bazi je "nauk o usodi" (mingli).
Kaj Bazi je — tehnično jedro
Celoten sistem je presoja ravnovesja petih faz (Wuxing). Vsak od osmih znakov nosi svojo fazo. Razlagalec ugotovi:
katera faza prevladuje in katera manjka,
kako močan je dnevni gospodar (rìzhǔ 日主 — nebeško deblo dnevnega stebra, ki predstavlja osebo samo),
katera faza bi ravnovesje popravila — "koristni bog" (yòngshén 用神),
kako se to razmerje spreminja skozi desetletna obdobja usode (dàyùn 大運) in letne vplive (liúnián 流年).
Zato je Wuxing za Bazi to, kar je slovnica za jezik. Brez petih faz, njihovih dveh ciklov in njihove sezonske moči Bazi ni izrazljiv.
Izvor in časovno obdobje
| Obdobje | Dogodek |
|---|---|
| Shang (ok. 1250 pr. n. št.) | šestdesetdnevni cikel ganzhi je izpričan na oraklskih kosteh za štetje dni. To je eden najstarejših neprekinjeno delujočih štetnih sistemov na svetu — dnevni cikel teče brez prekinitve več kot tri tisoč let |
| Han | ganzhi se razširi z dni na leta; dvanajst vej dobi živalske ustreznice (izpričano v Wang Chongovem Lunhengu, 1. st. n. št., in v Shuihudijevih letvicah, 3.–2. st. pr. n. št.) |
| Han–Tang | rìshū 日書 ("knjige dni") — priročniki za izbiro ugodnih dni; najstarejša izpričana oblika koledarskega vedeževanja, arheološko potrjena (Shuihudi, Fangmatan) |
| 7.–9. st. | Li Xuzhong 李虛中 (Tang) — po izročilu utemeljitelj metode treh stebrov (leto, mesec, dan), pri kateri je letni steber predstavljal osebo. Njegovo ime nosi Li Xuzhong mingshu, katerega pristnost je sporna |
| 10.–11. st. | Xu Ziping 徐子平 (pozni Tang / zgodnji Song) — prelomna reforma: doda urni steber (štirje stebri) in prenese središče razlage z letnega stebra na dnevno deblo (rizhu). To je rojstvo Bazija v današnji obliki. Po njem se metoda imenuje Ziping |
| pripisano temu izročilu | Yuanhai Ziping 淵海子平 — zbirka, ki je metodo utrdila; v ohranjeni obliki je Mingova (14.–16. st.), ne songovska |
| 1368–1644 (Ming) | Sanming tonghui 三命通會 (Wan Minying, 1578) — najobsežnejša klasična enciklopedija sistema; Diantian sui 滴天髓 ("Kaplja nebeškega mozga"), pripisano Liuju Boweniju (1311–1375), a avtorstvo je sporno |
| 17.–18. st. | Qiongtong baojian / Lanjiang wang — sezonska tabela "koristnega boga"; Ziping zhenquan (Shen Xiaozhan, 18. st.) — najbolj metodično jasen klasik |
| 1930-a leta | Xu Lewu (Ziping cuiyan) in Wei Qianli posodobita in poenostavita nauk; to je različica, ki je prek Hongkonga in Tajvana prišla do sodobnih praktikov |
| 1949–1979 | v LRK prepovedano kot praznoverje; tradicija se ohrani na Tajvanu, v Hongkongu in v diaspori |
| od 1980-ih | obnova; danes množično razširjeno na Kitajskem, Tajvanu, v Singapurju, Maleziji, Koreji (saju 사주) in Japonski (shichū suimei); velika industrija svetovanja, aplikacij in spletnih izračunov |
Geografsko območje
Celotni kitajski kulturni krog.
Koreja: saju (사주, "štirje stebri") ali saju palja — izjemno razširjeno; svetovalci (yeoksulga) so v Južni Koreji vsakdanji pojav, sistem se uporablja pri poroki, izbiri imena in poklicnih odločitvah. Korejska raba je danes po obsegu verjetno najmočnejša na svetu.
Japonska: shichū suimei 四柱推命 — prevzeto v obdobju Edo (18. st.), zlasti prek dela Sakuma Toshihiroja; ostaja manjše od japonskih domačih sistemov.
Vietnam: tứ trụ.
Diaspora (Singapur, Malezija, Indonezija, Tajska, Zahod) — pogosto povezano s Fengshui v isti svetovalni praksi.
Zahod: prisotno predvsem prek fengšujskih in kitajskometafizičnih šol od 1990-ih; manj razširjeno od zahodne astrologije, a v porastu.
Osrednji pojmi in sistem
Deset nebeških debel (tiāngān 天干)
| 甲 jiǎ | 乙 yǐ | 丙 bǐng | 丁 dīng | 戊 wù | 己 jǐ | 庚 gēng | 辛 xīn | 壬 rén | 癸 guǐ | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Faza | les | les | ogenj | ogenj | zemlja | zemlja | kovina | kovina | voda | voda |
| Polarnost | yang | yin | yang | yin | yang | yin | yang | yin | yang | yin |
| Podoba | veliko drevo | trava, plezalka | sonce | sveča | gora | njiva | ruda, sekira | nakit | reka, morje | rosa, dež |
Dvanajst zemeljskih vej (dìzhī 地支)
| 子 | 丑 | 寅 | 卯 | 辰 | 巳 | 午 | 未 | 申 | 酉 | 戌 | 亥 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Žival | podgana | vol | tiger | zajec | zmaj | kača | konj | koza | opica | petelin | pes | prašič |
| Faza | voda | zemlja | les | les | zemlja | ogenj | ogenj | zemlja | kovina | kovina | zemlja | voda |
| Mesec | 11. | 12. | 1. | 2. | 3. | 4. | 5. | 6. | 7. | 8. | 9. | 10. |
| Ura | 23–1 | 1–3 | 3–5 | 5–7 | 7–9 | 9–11 | 11–13 | 13–15 | 15–17 | 17–19 | 19–21 | 21–23 |
Vsaka veja vsebuje tudi "skrita debla" (cánggān) — dodatne faze, ki niso vidne na površju; prav ta plast dela Bazi tehnično zahteven.
Šestdesetletni cikel
Deblo (10) in veja (12) tečeta vzporedno, a se združujeta le v enaki polarnosti — zato ciklov ni 120, ampak 60 (jiǎzǐ 甲子). Cikel se ponovi vsakih 60 let; 60. rojstni dan (huájiǎ, korejsko hwangap) je zato velik praznik — človek se vrne na svoj rojstni znak.
Zgradba karte
| Steber leta | Steber meseca | Steber dneva | Steber ure | |
|---|---|---|---|---|
| Deblo | predniki, zgodnje otroštvo | starši, mladost | JAZ (rizhu) | otroci, starost |
| Veja | okolje, kariera | zakonec |
Ključne tehnične podrobnosti, ki jih poljudni izračuni pogosto zgrešijo:
Leto se ne začne z lunarnim novim letom, ampak z lìchūn (立春, "začetek pomladi", ok. 4. februarja) — po sončnem koledarju 24 členov (jiéqì). Rojen 20. januarja je torej po Baziju še v prejšnjem letu, čeprav je lunarno novo leto morda že bilo.
Mesec se prav tako določa po sončnih členih, ne po luni.
Ura je krajevna sončna, ne uradna — potrebna je popravka za zemljepisno dolžino in poletni čas. To je pomembno zlasti za Kitajsko, ki ima eno samo časovno območje za celotno državo.
Ura 23–1 (zǐ) je razdeljena: nekatere šole 23:00–24:00 štejejo že v naslednji dan (zǎozǐ/wǎnzǐ), druge ne. Šole se tu ne strinjajo.
Deset bogov (shíshén 十神)
Razmerje vsakega znaka do dnevnega gospodara se izrazi v desetih kategorijah — po dve za vsako od petih razmerij (ista faza, faza, ki me rodi, ki jo rodim, ki jo premagam, ki me premaga), razdeljeni po polarnosti:
| Razmerje | Ime | Področje |
|---|---|---|
| ista faza | bǐjiān / jiécái | vrstniki, tekmeci, bratje |
| me rodi | zhèngyìn / piānyìn | mati, podpora, znanje, zavetje |
| rodim | shíshén / shāngguān | ustvarjalnost, izraz, otroci |
| premagam | zhèngcái / piāncái | premoženje; pri moškem tudi žena |
| me premaga | zhèngguān / qīshā | oblast, služba, pritisk; pri ženski tudi mož |
Opozorilo: dodelitve "žena", "mož", "otroci" so zgodovinsko vezane na patriarhalno družbo poznega cesarstva; sodobni praktiki jih razlagajo različno. Modul jih navaja kot vsebino tradicije, ne kot ustrezno družbeno predstavo.
Obdobja usode (dàyùn)
Vsakih deset let se karta bere pod novim stebrom, izpeljanim iz mesečnega stebra, ki teče naprej ali nazaj glede na spol in polarnost letnega debla. Ta del sistema je odgovoren za trditev, da se "usoda spreminja" in za razlago, zakaj naj bi ista karta v različnih obdobjih delovala različno.
Miti in kozmologija
Ni panteon. Bazi nima božanstev; "bogovi" v izrazu shishen in yongshen so tehnični izrazi za razmerja, ne bitja. To je pogosto napačno prevedeno in razumljeno.
Ni astronomija. Sistem sicer uporablja sončni koledar 24 členov, ki je astronomsko natančen, a ne uporablja planetov. Zato je "kitajska astrologija" za Bazi le pogojno ustrezno ime.
Kozmološka podlaga je v celoti Wuxing in yin-yang: svet je razmerje petih načinov gibanja Qi, človek je majhen izsek tega razmerja, določen s trenutkom, ko je prvič zadihal.
Usoda ni popolnoma določena. Klasična formula govori o treh sestavinah: mìng 命 (usoda, dana ob rojstvu), yùn 運 (obdobja, ki tečejo) in človekovem ravnanju — pogosto povzeto v izreku o "nebeškem času, zemeljski koristi in človeški slogi" (tiānshí, dìlì, rénhé). Poznejša ljudska formulacija našteva pet: usoda, obdobja, Fengshui, zasluge in izobrazba. Klasična kitajska misel o usodi je torej mehkejša od determinizma, kar ni le poznejši omilitveni dodatek — Konfucijev in Mencijev pojem ming (glej Tian) je bil že od nekdaj združljiv z odgovornostjo.
Ime kot popravek. Če v karti manjka faza, se otroku da ime z znakom, ki jo vsebuje (npr. z radikalom za vodo ali les). To je še danes razširjena praksa v kitajsko govorečih skupnostih in eden najbolj vidnih učinkov sistema na vsakdanje življenje.
Poroka po ujemanju kart (hé bāzì) — preverjanje skladnosti dveh kart pred poroko; zgodovinsko pogosta praksa, ki je resnično odločala o zvezah. V Koreji je gunghap (궁합) še danes pogost.
Obredi in prazniki
Bazi ni obredni sistem, ampak svetovalna praksa. Njeni obredni in življenjski dotiki:
Izbira imena ob rojstvu.
Ujemanje kart pred poroko; v tradiciji je bil to del šestih obredov zaročnega postopka (nà jí).
Izbira ugodnega datuma (zé rì) za poroko, selitev, odprtje podjetja, pogreb — s pomočjo almanaha Tongshu 通書 / Huangli 黃曆, ki je še danes med najbolj prodajanimi knjigami v kitajsko govorečem svetu.
60. rojstni dan (huajia / hwangap) — vrnitev na rojstni ganzhi; velik družinski praznik, zlasti v Koreji.
Běnmìngnián 本命年 — "leto lastne usode", vsako 12. leto, ko se vrne rojstna žival. Velja za nevarno leto; obramba je nošenje rdečega (pas, spodnje perilo, nit). Ena najbolj živih ljudskih navad sodobne Kitajske, vidna v vsaki trgovini pred novim letom.
Svetovanje — poklicni razlagalci (mìnglǐ shī) delujejo v templjih, na tržnicah, v pisarnah in prek spleta. V LRK je dejavnost pravno v sivi coni ("praznoverje"), v praksi razširjena; na Tajvanu, v Hongkongu in Koreji je povsem legalna in poklicno organizirana.
Simboli in ikonografija
Karta štirih stebrov — mreža 2 × 4 znakov, brana od desne proti levi; osnovna vizualna podoba sistema.
Šestdeset jiazi — tabela šestdesetih parov; klasična tiskana ali ročno prepisana priloga vsakega priročnika.
Dvanajst živali — najbolj razpoznaven del navzven, čeprav v tehniki najmanj pomemben; podobe na kovancih, znamkah, novoletnih okraskih, sodobnih državnih izdajah.
Almanah Tongshu — debela rumena knjiga s koledarjem, ugodnimi in neugodnimi opravili za vsak dan; ikoničen predmet kitajskega gospodinjstva.
Rdeča barva v benmingnian — rdeč pas ali nit.
Znaki debel in vej kot kaligrafski predmet; isti znaki so hkrati najstarejši kitajski števni sistem in se še danes uporabljajo za oštevilčenje (kot naši a, b, c).
Kitajski zodiak v koledarski umetnosti — dvanajst živali v krogu; pomembno je vedeti, da to ni zodiak v astronomskem pomenu (ni pas ekliptike, ni ozvezdij).
Zgodovinski vplivi in razcepi
1. Od treh stebrov k štirim. Reforma Xuja Zipinga (prelom 10./11. st.) je bila metodološko odločilna: prenos središča z letnega stebra na dnevno deblo pomeni, da oseba ni določena z generacijo, ampak z lastnim dnem. To je individualizacija sistema in razlog, da starejši (letni) sistem ni več v rabi.
2. Notranji razcepi.
Ziping proti Ziwei — glej spodaj; dve vzporedni tradiciji.
Gǔfǎ (stara metoda) proti jīnfǎ (novi metodi) — starejši način računanja s "šestdesetimi nayin" (vsak par ima svojo "melodično fazo") proti Zipingovemu ravnovesju faz. Stari sistem preživi v obrobnih šolah.
Šola yongshen (poišči manjkajočo/koristno fazo) proti šoli gejü (géjú 格局, "vzorci" — prepoznaj tipsko strukturo karte). Ta razcep je še danes glavni notranji spor med praktiki.
Šola "moči dnevnega gospodara" (močan/šibek) proti šolam, ki to zavračajo kot poenostavitev.
Različne rešitve pri urni meji, poletnem času, resnični sončni uri, spremembi po lichunu. Sistem torej ni enoten in različni izvajalci iz istega rojstnega časa pogosto sestavijo različne karte.
3. Razmerje do države. Kitajska država je zasebno prerokovanje o dinastičnih zadevah prepovedovala (od Hana naprej), osebno vedeževanje pa tolerirala. V 20. stoletju je bilo v LRK prepovedano kot praznoverje; po 1980 obnovljeno. Zakonodaja LRK še vedno pozna kategorijo mixin in oglaševanje takih storitev je omejeno, kar ne preprečuje množične prakse.
4. Znanstveni status — jasno in brez ovinkov
Napovedna vrednost Bazija ni znanstveno potrjena. Ni recenziranih raziskav, ki bi pokazale, da razlage štirih stebrov ustrezajo dejanskim življenjskim izidom bolje od naključja.
Kar pa je bilo obsežno preverjeno, je sorodna zahodna astrologija, ki temelji na isti predpostavki (rojstni čas določa lastnosti in usodo): Shawn Carlson (Nature, 1985) je v dvojno slepem poskusu pokazal, da astrologi niso znali povezati rojstnih kart z osebnostnimi profili bolje od naključja; Geoffrey Dean in Ivan Kelly (2003) sta v študiji "časovnih dvojčkov" — več kot 2000 ljudi, rojenih v razmiku minut na istem kraju — ugotovila, da med njimi ni zaznati podobnosti v več kot sto merjenih lastnostih. Bazi sicer ne uporablja planetov, uporablja pa isti rojstni čas kot vhod, zato ta ugotovitev nanj neposredno leti.
Zakaj se vseeno zdi, da deluje: Barnumov/Forerjev učinek (splošne izjave se zdijo osebne), potrditvena pristranskost, selektivno spominjanje zadetkov, razlagalčeva veščina branja stranke (t. i. hladno branje), in odprtost izrazja, ki dopušča razlago tako izida kot njegovega nasprotja.
Notranje neskladje kot dodaten pokazatelj: če različne šole iz iste karte izpeljejo različne, včasih nasprotne sklepe — in če se ne strinjajo niti o tem, kje se začne dan — potem sistem nima notranjega merila za razsojanje. To je znak, da gre za razlagalno tradicijo, ne za empirični postopek.
Kar to ne pomeni: da Bazi ni pomemben. Je velika, tehnično dovršena in kulturno vplivna tradicija, ki je stoletja usmerjala poroke, imena, poklicne odločitve in koledar. Njegova zgodovinska, jezikovna in kulturna vrednost je neodvisna od vprašanja napovedne moči in je s tem modulom priznana v celoti.
Kar je treba izrecno povedati kot opozorilo: uporaba Bazija za odločanje o zdravljenju, o prekinitvi zdravljenja, o velikih finančnih vlaganjih ali o izbiri partnerja namesto lastne presoje je škodljiva. Zgodovinsko izpričano je tudi, da je bilo ujemanje kart uporabljeno za razdiranje zvez in za pritisk na ženske — modul to navaja, ker je del zgodovine sistema, ne le njegove tehnike.
5. Kar je treba popraviti.
"Kitajski horoskop = letna žival." Napačno; to je najmanjši delec sistema.
"Bazi je astrologija." Le v ohlapnem pomenu; planetov ne uporablja.
"Leto se v Baziju začne z lunarnim novim letom." Napačno; z lichunom.
"Bazi je starodaven, iz Konfucijevega časa." Ne; ganzhi je star, sistem štirih stebrov pa je iz 10.–11. stoletja.
"Karta je usoda in se ne da spremeniti." Tudi tradicija sama tega ne trdi (ming, yun, ravnanje).
"Vse šole razlagajo enako." Ne; ne strinjajo se niti o urni meji.
Primerjalne povezave
Wuxing — temeljna odvisnost. Bazi je v celoti presoja ravnovesja petih faz: vsak od osmih znakov nosi fazo, moč faze niha z letnim časom (wàngxiāng), oba cikla (rojevanje in premagovanje) usmerjata razlago, "koristni bog" je manjkajoča ali uravnotežujoča faza, praksa imenovanja otrok pa je neposredna uporaba tega nauka. Brez Wuxing Bazi ni izrazljiv; Bazi je hkrati največja praktična uporaba Wuxing v kitajski kulturi.
Ziwei — drugi veliki kitajski sistem usode in glavna primerjalna točka tega modula. Razlika:
Bazi | Ziwei | |
|---|---|---|
| Vhod | leto, mesec, dan, ura (sončni koledar) | leto, lunarni mesec in dan, ura |
| Gradniki | 8 znakov (debla + veje) | okoli 100 "zvezd" v 12 palačah |
| Logika | ravnovesje petih faz | razporeditev zvezd po področjih življenja |
| Odgovarja na | "kakšen si in kakšna je splošna smer" | "kaj se dogaja na katerem področju" (kariera, zakon, premoženje, zdravje...) |
| Videz | 8 znakov v mreži | krožna/kvadratna karta z dvanajstimi polji |
| Zgodovina | Li Xuzhong (Tang) → Xu Ziping (10.–11. st.) | pripisano Chenu Tuanu (10. st.), besedila so Mingova |
Nista tekmeca in nista različici istega. Mnogi praktiki uporabljajo oba: Bazi za značaj in splošni tok, Ziwei za konkretna področja. Nobeden ni "pravilnejši" — in za noben od njiju ni empiričnih dokazov o napovedni moči.
Qi — moč faze v Baziju se presoja po njeni "qi-močnosti" v danem letnem času; besednjak (wàng, xiāng, xiū, qiú, sǐ — cvetenje, podpora, počitek, ujetost, smrt) je neposredno qi-jevski.
Yijing — sorodna, a ločena praksa: Yijing je vedeževanje z vprašanjem in naključnim postopkom, Bazi je izračun iz rojstnega časa. Presek nastane šele v tehnikah xiangshu (npr. Liu Yao), ki heksagramom pripišejo debla, veje in faze. Kdor pomeša "vedeževanje" in "nauk o usodi", zgreši osnovno razdelitev kitajske metafizike.
Bagua — Bazi trigramov ne uporablja. Presek nastane le prek metode Bazhai v Fengshui, ki rojstno leto prevede v trigram (mìngguà). To je pomembna razmejitev: kitajska astrologija ni trigramska.
Fengshui — v praksi neločljivo povezana: isti svetovalec pogosto opravlja oboje, izbira datuma (zeri) povezuje karto osebe s časom, fengšujski ukrepi pa se izbirajo glede na osebno manjkajočo fazo. Obe praksi delita Wuxing in Qi kot teoretsko podlago in obe imata enak znanstveni status.
Tian — nebeška debla proti zemeljskim vejam; pojem ming 命 (usoda) izhaja iz tianming (nebeški mandat) in ohranja njegovo dvojnost: dodeljeno, a ne odvezujoče odgovornosti.
Shen — "bogovi" v Baziju so tehnični izrazi, ne božanstva; a v praksi se svetovanje pogosto dogaja v templju, poleg tempeljskega vedeževanja (jiaobei, qianshi).
07_Indija_in_Juzna_Azija — Jyotiša — najbližja tuja vzporednica po družbeni vlogi (ujemanje za poroko, izbira imena, izbira datuma), a tehnično povsem drugačna: Jyotiša je astronomska (položaji planetov v znamenjih in hišah, siderični zodiak), Bazi pa koledarski in kombinatoričen. Za obe velja enaka empirična ugotovitev: napovedna moč ni izkazana.
Zahodna astrologija — tudi ta je astronomska; z Bazijem si deli le predpostavko, da rojstni čas določa značaj in usodo. Prav ta skupna predpostavka je bila preizkušena in ni bila potrjena (Carlson 1985; Dean & Kelly 2003).
Helenistična in babilonska genetliologija — rojstna astrologija kot zamisel je nastala neodvisno v Mezopotamiji in nato v grškem svetu; kitajski sistem se je razvil ločeno, čeprav je prek budizma in prek Srednje Azije v Kitajsko prišla tudi indijsko-helenistična astrologija (Qiyao rangzai jue, tangovsko besedilo o sedmih planetih; Ziwei je verjetno v stiku s to plastjo — glej tam).
Viri in stopnja zanesljivosti
Primarni viri:
Yuanhai Ziping 淵海子平 — temeljna zbirka Zipingove metode (ohranjena oblika Mingova).
Sanming tonghui 三命通會 — Wan Minying (1578); najobsežnejša klasična enciklopedija.
Diantian sui 滴天髓 — pripisano Liuju Boweniju; komentar Rena Tieqiaoja (Diantian sui chanwei) je najbolj brana klasika.
Ziping zhenquan 子平真詮 — Shen Xiaozhan (18. st.); metodično najjasnejši klasik.
Qiongtong baojian / Lanjiang wang — sezonske tabele.
Li Xuzhong mingshu — pripisano Liju Xuzhongu; pristnost sporna.
Ziping cuiyan — Xu Lewu (1930-a); most do sodobne prakse.
Tongshu / Huangli — almanah; letna izdaja.
Shuihudijeve in Fangmatanske letvice (rìshū, 3.–2. st. pr. n. št.) — arheološki dokaz o koledarskem vedeževanju.
Oraklske kosti — najstarejša raba ganzhi.
Sekundarna literatura (strokovna):
Smith, R. J. (1991). Fortune-tellers and Philosophers: Divination in Traditional Chinese Society. Westview. — najboljši enotni pregled kitajskih vedeževalskih sistemov, vključno z Bazijem, njihovo družbeno vlogo in gospodarstvom.
Kalinowski, M. (ur., 2003), Divination et société dans la Chine médiévale — o rishu in o srednjeveških tehnikah.
Harper, D. & Kalinowski, M. (ur., 2017). Books of Fate and Popular Culture in Early China. Brill. — temeljno delo o najstarejši plasti.
Raphals, L. (2013). Divination and Prediction in Early China and Ancient Greece. Cambridge University Press.
Ho, Peng Yoke (2003). Chinese Mathematical Astrology: Reaching Out to the Stars. Routledge. — najboljša strokovna obravnava kitajskih računskih usodnih sistemov, vključno z razmerjem Bazi/Ziwei/Qimen.
Needham, J. (1959). Science and Civilisation in China, zv. 3 — koledar in ganzhi.
Chao, Wei-pang (1946). "The Chinese Science of Fate-Calculation." Folklore Studies 5 — klasičen zgodnji strokovni opis Bazija v evropskem jeziku; še vedno uporaben.
Bruun, O. (2008). An Introduction to Feng Shui. Cambridge University Press. — za povezavo s fengšujsko svetovalno prakso in za družbeni kontekst.
Goossaert, V. & Palmer, D. (2011). The Religious Question in Modern China. — o pravnem položaju vedeževanja v LRK.
O empiričnem preverjanju (za razdelek o znanstvenem statusu):
Carlson, S. (1985). "A double-blind test of astrology." Nature 318 — negativen izid.
Dean, G. & Kelly, I. (2003). "Is Astrology Relevant to Consciousness and Psi?" Journal of Consciousness Studies 10 — študija "časovnih dvojčkov"; brez zaznanih podobnosti.
Forer, B. (1949). "The Fallacy of Personal Validation." Journal of Abnormal and Social Psychology 44 — Barnumov učinek.
Rowland, I. (2002). The Full Facts Book of Cold Reading. — o tehnikah, ki pojasnjujejo vtis natančnosti pri osebnem svetovanju.
Priročniška literatura (navedena kot gradivo, ne kot dokazni vir): dela sodobnih praktikov (npr. Joey Yap, Raymond Lo) so uporabna za razumevanje sodobne metode in izrazja, niso pa zgodovinski ali empirični vir.
Stopnja zanesljivosti:
Visoka: starost in neprekinjenost cikla ganzhi za štetje dni od Shanga naprej; hanski nastanek živalskih ustreznic vej (Wang Chong, Shuihudi); obstoj rishu kot najstarejše koledarsko-vedeževalske literature; Xu Zipingova reforma (dodatek urnega stebra in prenos težišča na dnevno deblo) kot izhodišče današnjega sistema; Mingova datacija ohranjenih klasikov (Yuanhai Ziping, Sanming tonghui 1578); začetek leta z lichunom in mesecev po sončnih členih; razširjenost sistema v Koreji (saju) in na Japonskem (shichū suimei); praksa benmingnian z rdečo barvo; obstoj notranjih razcepov med šolami (yongshen proti geju, urna meja).
Srednja: zgodovinskost Lija Xuzhonga kot utemeljitelja trostebrne metode in pristnost besedila, ki nosi njegovo ime; ali je bil Xu Ziping ena oseba ali ime šole; datacija in avtorstvo Diantian suija; koliko je bila metoda pred Mingom razširjena zunaj elite; koliko so sodobne "klasične" razlage dejansko zveste songovski in mingovski praksi in koliko so bile posodobljene v 20. stoletju (vpliv Xuja Lewuja je verjetno večji, kot priznavajo praktiki).
Nizka / sporno: enotnost tehničnih pravil med šolami (ni je); ali je katera od šol notranje bolj dosledna od drugih; obseg dejanske uporabe v predmoderni Kitajski v razmerju do drugih vedeževalskih tehnik.
Izrecno zavrnjeno: da ima Bazi preverjeno napovedno moč o poklicu, zdravju, premoženju, partnerstvu ali smrti — empiričnih dokazov ni, sorodni sistemi z isto predpostavko pa so bili preizkušeni in niso bili potrjeni (Carlson 1985; Dean & Kelly 2003); da je "kitajski horoskop" po letni živali isto kot Bazi; da se leto v Baziju začne z lunarnim novim letom; da je sistem starodaven in nespremenjen; da je usoda po tradiciji sami nespremenljiva (tudi klasika tega ne trdi); da je ujemanje kart primerna podlaga za odločanje o zvezi ali za pritisk nanjo.
Status
Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-01.
