Balijski hinduizem

Agama Hindu Dharma je religija večine prebivalcev Balija (okoli 87 % otoka; skupno ok. 4 milijone vernikov v Indoneziji) in edina preživela hindujsko-javanska dvorna religija v jugovzhodni Aziji. Po islamizaciji Jave v 15.–16. stoletju je Bali ostal edini kraj, kjer je hindujsko-budistična ureditev neprekinjeno živela naprej kot delujoča družbena in obredna celota, ne kot arheološka ostalina.

To ni indijski hinduizem, prenesen na otok. Je samosvoja religija, ki je nastala iz treh sestavin: avstronezijskega kulta prednikov in duhov kraja, javanske šivaistično-budistične dvorne religije (Majapahit) in — v 20. stoletju — zavestne teološke preureditve po zahtevah indonezijske države.

Osrednje spoznanje

Sedanja podoba balijske religije je v pomembnem delu izdelek 20. stoletja — in to je dokumentirano, ne domneva.

Da bi bila v Indoneziji sploh priznana kot agama (religija), je morala balijska praksa izpolniti merila, ki jih je Ministrstvo za verske zadeve postavilo po vzoru islama: en vrhovni Bog, sveta knjiga, prerok, kodificiran nauk in mednarodna razširjenost. Balijski izobraženci so v Parisadi (ustanovljena 1959) to izpolnili tako, da so:

✦razglasili Sang Hyang Widhi Wasa za enega vrhovnega Boga, druga božanstva pa za njegove vidike ali odseve;

✦Vede, Bhagavadgīto in Rāmāyaṇo postavili v vlogo, ki jo imata Koran ali Biblija;

✦vedske ṛṣije obravnavali kot preroke;

✦uvedli enotno dnevno molitev Puja Tri Sandhya (trikrat na dan) — prej ni obstajala;

✦ustanovili verski pouk, semenišča in vrhovni verski svet po vzoru državnih zahtev.

Leta 1962 je bil hinduizem uradno sprejet kot peta priznana indonezijska religija. Leta 1964 se je ime Agama Hindu Bali spremenilo v Agama Hindu (brez "Bali"), leta 1984 pa se je Parisada preimenovala v Parisada Hindu Dharma Indonesia — iz balijske organizacije v vsedržavno.

To ni razlog, da bi balijsko religijo šteli za "izmišljeno". Je razlog, da natančno ločimo dolgo obredno prakso vasi, ki je stara stoletja, od teološke ureditve, ki je stara desetletja. Obe sta resnični; nista pa iste starosti.

Kaj balijski hinduizem ni

✦Ni podružnica indijskega hinduizma. Kastni sistem deluje drugače, božanstva so v veliki meri druga, obredni poudarek je na sveti vodi (tirtha) in žrtvenih ponudbah (banten), ne na bhakti predanosti osebnemu bogu. Reinkarnacija je razumljena rodovno: prednik se vrne v lastno potomstvo, ne v poljubno bitje.

✦Ni "hinduizem plus animizem". Kult prednikov in kult duhov kraja nista dodatek — sta nosilna konstrukcija. Družinski tempelj (sanggah / merajan) je pomembnejši od katerega koli velikega templja.

✦Ni religija posameznikove vere. Osrednja enota ni vernik, ampak skupnost: banjar (soseska), desa adat (običajna vas), subak (namakalno združenje), pura (tempeljska skupnost). Kdor se izpiše iz obredne obveznosti, se izpiše iz vasi.

✦Ni miroljuben otoški raj brez zgodovine nasilja. Leta 1906 in 1908 so se balijski dvori v puputanu ("konec") množično usmrtili pred nizozemskim ognjem; v 1965–66 je bilo na Baliju v protikomunističnih pobojih ubitih po ocenah 80 000 ljudi ali več, deloma po vaških in kastnih razdelitvah, deloma z obredno razlago očiščenja otoka. Nobena resna predstavitev balijske religije tega ne sme izpustiti.

✦Ni nespremenljiva. Reformni tokovi, verski pouk, turizem in sodobna kritika kastnosti jo dejavno preoblikujejo prav zdaj.

Prelomnice

✦Bali — jedro. Besakih na pobočju Gunung Agunga kot "matični tempelj" (pura besakih); Gunung Agung kot os sveta in nadomestek gore Meru.

✦Devet smernih templjev (Sad Kahyangan / Kahyangan Jagat) — Besakih, Lempuyang, Goa Lawah, Uluwatu, Batukaru, Pusering Jagat, Andakasa; obredno varujejo otok.

✦Tanah Lot, Rambut Siwi, Uluwatu — obalna svetišča, povezana z Nirartho; postavljena tam, kjer se kopno in morje srečata, torej na najbolj nevarni meji.

✦Pura Ulun Danu Batur in jezero Batur — obredno vodstvo namakalnega sistema (subak); Stephen Lansing je pokazal, da so templji dejansko usklajevali razporeditev vode in setve po celotnem otoku.

✦Ubud, Gianyar — umetnostno in obredno središče; Klungkung — nekdanja obredna prestolnica.

✦Trunyan ob jezeru Batur — Bali Aga (starobalijske vasi): drugačna ureditev brez kast in z odkritim izpostavljanjem trupel pod drevesom taru menyan, ne z upepelitvijo. Dokaz, da balijska religija ni enotna.

✦Tenganan Pegringsingan — Bali Aga vas z lastno ureditvijo, obredom mekare-kare (boj z listi pandana) in tkanjem geringsing.

✦Lombok — balijska manjšina (Cakranegara, Pura Meru, Lingsar); Lingsar je skupno svetišče balijskih hindujcev in sasaških muslimanov Wetu Telu — izjemen primer deljenega svetišča.

✦Java — Tengger ob Bromu (hindujska skupnost z lastno ureditvijo, ki ni balijska), ter obnovljeni hindujski tokovi na vzhodni Javi.

✦Transmigracijska območja — Sulavezi, Sumatra, Kalimantan, Papua; balijski naseljenci so prenesli templje in banjar.

✦Diaspora in mednarodna raven — indonezijski hindujci v Nizozemski, Avstraliji; stiki z indijskimi organizacijami (npr. Vishva Hindu Parishad), ki so ambivalentni: podpora in hkrati pritisk k "poindijenju".

Vrhovna raven

✦Sang Hyang Widhi Wasa (tudi Ida Sang Hyang Widhi, Sang Hyang Tunggal) — vrhovno, brezoblično in neizrekljivo božansko načelo; vsa druga božanstva so njegovi vidiki. Pojem v tej vlogi je uveljavila Parisada v 20. stoletju, čeprav ima korenine v starejši javanski in balijski rabi izraza sang hyang.

✦Acintya ("nepredstavljivi") — upodobljen kot gola človeška postava z ognjenim obrobjem, ki sedi na praznem prestolu padmasana. Prazen prestol je bistvo: vrhovno božanstvo ni podoba.

Trimurti in smerna božanstva

✦Brahmā (jug, rdeča), Viṣṇu (sever, črna), Śiva (središče, pestro) — Śiva je nesporno najpomembnejši; balijsko duhovništvo je šivaistično.

✦Nawa Sanga — devet božanstev devetih smeri, vsako s svojo barvo, orožjem, zlogom in templjem. To je najpomembnejša balijska kozmološka shema in ureja vse: lego templja, hiše, ponudbe, koledar in telo.

✦Dewi Sri — boginja riža in plodnosti; najbolj čaščena postava vsakdanjega življenja; podobe cili v obliki stiliziranega ženskega telesa iz riževih bilk.

✦Dewi Danu — boginja jezera in vode; gospodarica subaka.

✦Batara Guru — Šiva kot učitelj; Surya — sonce, h kateremu je obrnjena molitev.

✦Sarasvatī — učenost in besedila; njen dan (Saraswati) je praznik knjig in lontar rokopisov.

✦Dewi Uma / Durga — grozovita oblika; povezana s pokopališčem in Rangdo.

Predniki, duhovi in nasprotna sila

✦Betara/Batara Hyang — poboženi predniki; po ustreznih obredih se pokojni povzpne v družinsko božanstvo in ga častijo v družinskem templju. To je jedro balijske religije.

✦Bhuta kala — nizka, neurejena, "spodnja" bitja; niso zlo v krščanskem smislu, ampak neuravnotežena sila, ki jo je treba nahraniti in pomiriti, ne izgnati. Obred zanje je caru / pecaruan / mecaru.

✦Leyak (léak) — človek, ki z magijo pengiwa doseže, da njegova glava z drobovjem leti v noč; verovanje je živo in ima resnične družbene posledice (obtožbe, izobčenja).

✦Rangda in Barong — vdova-čarovnica in lev/zaščitna žival; njun neskončni, nerazrešeni boj je osrednja balijska obredna drama. Ključno: nobeden ne zmaga. Ravnovesje, ne zmaga, je cilj.

✦Tonya, memedi, jin — krajevni duhovi.

✦Kanda Mpat — štirje "duhovni bratje", rojeni skupaj s človekom (posteljica, popkovina, kri, plodovnica); spremljajo ga vse življenje in jih je treba obredno oskrbovati. Popolnoma balijska predstava brez indijske ustreznice.

✦Tri Hita Karana — "trije vzroki blaginje": skladje z božanskim (parahyangan), z ljudmi (pawongan) in z naravo (palemahan). Sodobna formulacija (uveljavljena od 1960-ih), ki pa povzema starejšo prakso; danes vpisana tudi v turistično in okoljsko politiko otoka.

✦Kaja–kelod — os gora : morje. Gora je čista in visoka, morje nečisto in nizko. Vsaka hiša, vas in tempelj sta po tej osi urejena: družinski tempelj kaja-kangin (proti gori in vzhodu), hlev in smetišče kelod. To je najbolj vseprisotna balijska kozmološka shema in nima indijskega izvora.

✦Tri Loka / Tri Angga — trojna delitev bhur (spodnji) – bhwah (srednji) – swah (zgornji), ki velja za vesolje, za tempelj (trije dvori), za hišo in za človeško telo (noge – trup – glava). Zato je dotikanje glave žaljivo in zato ima tempelj tri dvore.

✦Bhuwana Agung / Bhuwana Alit — veliki svet (vesolje) in mali svet (telo) sta zgrajena enako; obred na enem deluje na drugega.

✦Rwa Bhineda — "dvoje, ki je različno": dobro in zlo, red in nered nista v boju, ki bi ga eden dobil, ampak v nujnem ravnovesju. Črno-bela kockasta tkanina (poleng), ovita okoli kipov in dreves, je znak prav tega načela. To je najgloblja razlika do dualistične krščanske ali zoroastrske sheme.

✦Kozmični zvrat prostora: gora Gunung Agung stoji na mestu, ki ga v indijski kozmologiji zaseda Meru; po mitu je bil vrh Meruja odlomljen in prinesen na Bali.

✦Pretepanje mlečnega oceana in Garuḍa, ki pridobi amṛto — Garuda je nacionalni indonezijski simbol in balijska ikonografija ga uporablja obsežno.

✦Rāmāyaṇa in Mahābhārata — v staro-javanski (kawi) obliki; Kakawin Rāmāyaṇa (9. st.) je eno najstarejših javanskih literarnih del. Živita v wayang kulit, plesu in kiparstvu.

✦Calon Arang — pripoved o vdovi-čarovnici, ki je podlaga drame Rangda/Barong; postavljena v čas kralja Airlangge.

✦Bima Swarga in Sang Hyang Yama — pripovedi o potovanju v podzemlje in odrešitvi prednikov; neposredno povezane s pogrebnim obredom.

Pet vrst žrtvovanja — Panca Yadnya

Ključni obredi

✦Odalan — obletnica posvetitve templja, po 210-dnevnem koledarju pawukon (ne po sončnem letu). Balijski templji so večino leta prazni; ob odalanu se božanstvo "spusti" v tempelj, dobi ponudbe, ples, glasbo in gledališče, nato spet odide. Na Baliju je okoli 20 000 templjev; odalan poteka skoraj vsak dan nekje na otoku.

✦Nyepi — balijsko novo leto po saka koledarju (lunisolarni, ok. marec) in najbolj nenavaden praznik v jugovzhodni Aziji: cel dan popolne tišine. Amati geni (brez ognja in luči), amati karya (brez dela), amati lelungan (brez potovanja), amati lelanguan (brez zabave). Letališče Ngurah Rai je 24 ur zaprto — edino letališče na svetu, ki se zapre iz verskih razlogov. Zaporedje: Melasti (očiščenje podob v morju), Tawur Kesanga in procesija ogoh-ogoh (velikanske pošastne lutke, ki jih zvečer sežgejo), Nyepi, nato Ngembak Geni (odpuščanje in obiski).

✦Ngaben — upepelitev. Najpomembnejši in najdražji obred; truplo se pogosto začasno pokoplje in počaka na skupinsko upepelitev, ki si jo vas lahko privošči. Stolp bade in žival-krsta (lembu — bik za brahmane, singa, naga) se sežgeta. Cilj: osvoboditi dušo iz telesa, da lahko postane prednik. Nato memukur/nyekah dokončno povzdigne dušo v družinsko božanstvo.

✦Galungan in Kuningan — vsakih 210 dni; predniki se vrnejo na zemljo za 10 dni. Ulice so postavljene z visokimi bambusovimi loki penjor. Kuningan je dan njihovega odhoda. Strukturno enako kot japonski Obon ali kmerski Pchum Ben.

✦Metatah / mepandes — piljenje šestih zgornjih zob; obredno odstranjevanje šestih slabosti (poželenje, pohlep, jeza, pijanost, zmedenost, zavist) in znak, da je človek postal človek in ne žival. Nujno pred poroko ali pred upepelitvijo.

✦Otonan — "rojstni dan" vsakih 210 dni; prvi nyambutin ob 105 dneh, ko se otrok prvič sme dotakniti tal — do tedaj ga nosijo, ker je še preblizu božanskemu.

✦Melukat — obredno očiščenje s sveto vodo (tirtha), danes tudi množično turistično (Tirta Empul). Sveta voda je osrednji balijski obredni pojem — od tod ime Agama Tirtha.

✦Eka Dasa Rudra — največji balijski obred, enkrat na sto let v Besakihu; izveden 1963 (prekinjen z izbruhom Agunga) in 1979.

✦Canang sari — vsakodnevna majhna ponudba iz kokosovega lista, cvetja in riža, ki jo gospodinja postavi na tla, na oltar in na prag, trikrat na dan. Ta drobni obred je najbolj resnična in najpogostejša oblika balijske religije.

✦Puja Tri Sandhya — enotna trikratna dnevna molitev; uvedena v 20. stoletju po vzoru islamskega in krščanskega obrazca; predvajajo jo na radiu in v šolah.

Obredni strokovnjaki

✦Pedanda — posvečen visoki duhovnik iz brahmanske (Brahmana) rodbine; opravlja padiksan (obredno smrt in ponovno rojstvo), izgovarja mantre in izdeluje sveto vodo. Obstajata Pedanda Siwa in Pedanda Buddha — in oba sta potrebna za največje obrede. To je najbolj presenetljiva podrobnost balijske religije: budistični duhovnik je nepogrešljiv del "hindujskega" obreda.

✦Pemangku — vaški tempeljski skrbnik, ne nujno brahman; opravlja večino dejanskega obrednega dela.

✦Balian — zdravilec, medij, izganjalec; balian taksu je zaseden od duha, balian usada dela po rokopisih.

✦Sengguhu, dalang (lutkar, ki je hkrati obredni strokovnjak — wayang lemah je obred, ne predstava), undagi (obredni graditelj po sistemu telesnih mer lastnika hiše).

✦Padmasana — prazen lotosov prestol v severovzhodnem vogalu templja, namenjen Sang Hyang Widhiju. Uvedba se pripisuje Nirarthi (16. st.). Praznina prestola je teološka izjava.

✦Meru — večstrešni stolp z liho številico streh (do 11); višina pomeni pomen božanstva. Enajststrešni meru pripada le Šivi in Gunung Agungu.

✦Candi bentar — razpolovljena vrata, kot bi bil tempelj presekan na dvoje; vhod v zunanji dvor. Nima strehe in nima vrat — prehod, ne pregrada.

✦Kori agung / paduraksa — pokrita vrata v notranji dvor, z zaščitno masko Bhoma (Kala) nad prehodom.

✦Poleng — črno-bela kockasta tkanina; znak rwa bhinede; ovija kipe, drevesa, kamne in nosilce.

✦Penjor — visok upognjen bambus z riževimi klasi, kokosovimi listi in sadjem ob Galunganu; podoba zmaja Anantabhoge in gore hkrati.

✦Barong Ket — levu podobna dvočloveška maska; Rangda — dolgi lasje, izbuljene oči, viseče prsi, ognjeni jezik. Obe maski sta tenget (obredno nabiti) in se hranita v templju, ne v muzeju.

✦Ogoh-ogoh — velikanske pošastne lutke iz bambusa in papirja, sežgane pred Nyepijem; sodobna oblika (od 1980-ih), a obredno resna.

✦Canang sari — ponudba; razporeditev barv v njej sledi shemi Nawa Sanga.

✦Cili — stilizirana ženska podoba (Dewi Sri) iz riževih bilk ali palmovega lista.

✦Lontar — palmovi rokopisi, vrezani z nožem in začrnjeni; Gedong Kirtya v Singaraju je glavna zbirka. Vsebujejo usada (zdravilstvo), tutur (nauk), kidung in kakawin.

✦Kris (keris) — obredno rezilo z lastno močjo; v drami Barong/Rangda plesalci v transu obračajo kris proti sebi in se ne poškodujejo (ngurek).

✦Kastne barve in smeri: bela (vzhod, Išvara), rdeča (jug, Brahma), rumena (zahod, Mahadeva), črna (sever, Višnu), pestra (središče, Šiva).

1. Javanska podlaga in Majapahit. Balijska dvorna religija, književni jezik (kawi), kastna ureditev in kiparski slog izhajajo iz vzhodnojavanskega Majapahita. Po njegovem propadu je Bali postal edini dedič — in to je bilo zavestno: balijski dvori so svoje rodovnike izvajali iz Majapahita, kar je bilo hkrati zgodovinsko in legitimacijsko.

2. Kastna ureditev (catur wangsa) in njen spor. Brahmana, Ksatria, Wesia (skupaj triwangsa) in Sudra (jaba, "zunanji", ok. 90 % prebivalstva). Ni ista stvar kot indijska jāti-ureditev: temelji na rodovniku (wangsa), ne na poklicu, in ne pozna neposredljivosti v indijskem obsegu. Deluje pa v jeziku: balijščina ima govorne ravni, in ko se dva srečata, morata razmerje kast razrešiti, preden lahko spregovorita. Spori 1920-ih (Surya Kanta proti Bali Adnjana) in sodobne razprave o porokah med kastami ter o dostopu nebrahmanov do duhovništva so še odprti.

3. Nizozemska "baliseerung" in izum "tradicionalnega Balija". Po puputanih 1906–08 so Nizozemci vzpostavili politiko ohranjanja Balija kot žive tradicije — deloma iz slabe vesti, deloma kot upravno orodje. Posledica: kastnost je bila upravno utrjena, obredna praksa pa zamrznjena in razstavljena. Sodobna balijska "tradicija" je torej deloma kolonialni izdelek.

4. Zahodno "odkritje" in nastanek turističnega Balija. Walter Spies, Miguel Covarrubias (Island of Bali, 1937), Margaret Mead in Gregory Bateson (Balinese Character, 1942) so ustvarili podobo, ki je še danes prevladujoča. Kecak, ki velja za starodavni obred, je nastal okoli leta 1930 iz transnega obreda sanghyang v sodelovanju Spiesa in balijskih plesalcev. To ne pomeni, da je lažen — pomeni, da je star sto let, ne tisoč.

5. Boj za priznanje in teološka preureditev (1950–1962). Osrednji dogodek 20. stoletja; opisan zgoraj. Michel Picard in Leo Howe sta ga podrobno dokumentirala. Balijska religija je bila v resnici na novo napisana, da bi bila v očeh države religija in ne "običaj".

6. Poboji 1965–66. Po neuspelem državnem udaru so na Baliju množično pobijali domnevne komuniste; poboji so sledili tudi vaškim, kastnim in zemljiškim razdelitvam, del izvajalcev pa jih je razložil kot obredno očiščenje otoka po nesrečah 1963 (izbruh Agunga sredi Eka Dasa Rudre). Geoffrey Robinson (The Dark Side of Paradise, 1995) je razbil predstavo, da so bili poboji tuja stvar, prinesena na miren otok.

7. Subak in vodni templji. J. Stephen Lansing je z modeliranjem pokazal, da je mreža vodnih templjev pod Pura Ulun Danu Batur dejansko usklajevala setev in razporeditev vode na način, ki je bil ekološko optimalen — in ki ga je "zelena revolucija" v 1970-ih z uvedbo obveznega sočasnega sajenja razbila, s čimer so se namnožili škodljivci. Kmetijska služba je nato načelo subaka delno vrnila. Subak je od 2012 na Unescovem seznamu.

8. Turizem, denar in Ajeg Bali. Turistični dohodek poveča obseg obredov (dražje upepelitve, večji odalani) in hkrati spremeni njihov pomen. Gibanje Ajeg Bali (od ok. 2002) brani balijsko identiteto pred priseljevanjem z drugih otokov; kritiki opozarjajo, da meji na etnično-verski ekskluzivizem in da ga poganja gospodarski, ne verski strah.

9. Kaj je treba popraviti.

✦"Balijski hinduizem je indijski hinduizem." Zavrnjeno — vrhovno božanstvo, kult prednikov, sveta voda, kaja-kelod, kanda mpat in obredni koledar so balijski.

✦"Balijska religija je nespremenjena od Majapahita." Zavrnjeno — teološka ureditev je iz 1950-ih in 1960-ih, padmasana iz 16. stoletja, kecak iz 1930-ih.

✦"Bali je bil vedno miren." Izrecno zavrnjeno — puputan 1906/08, poboji 1965–66.

✦"Kastnost je uvožena iz Indije in enaka indijski." Nedokazano in zavajajoče; balijska ureditev je rodovniška, jezikovno izražena in bila je upravno utrjena pod Nizozemci.

✦"Balijci častijo enega Boga." Sporno — uradno da, v praksi je razmerje med Sang Hyang Widhi in božanstvi/predniki v vsakdanji rabi drugačno od uradne razlage.

✦07_Indija_in_Juzna_Azija (hindujski moduli) — izvor besedišča in besedil, ne oblike. Skupno: Vede kot vrhovna avtoriteta (nominalno), Trimurti, karma in saṃsāra, epi, sanskrtske mantre, pūjā, kastna terminologija. Različno: balijsko vrhovno božanstvo je brezoblično in prazno upodobljeno; bhakti v indijskem smislu skoraj ne obstaja; središčna je sveta voda in ponudba, ne predanost; reinkarnacija je rodovna (prednik se vrne v svojo družino); duhovništvo je dedno brahmansko in šivaistično, brez indijske raznolikosti šol; budistični pedanda je sestavni del obreda, kar je v Indiji nemogoče. Zaključek: to je hinduizem po rodu in besedišču, ne po ustroju. Razvil je lastno naravo in ga je treba obravnavati kot samostojno religijo, ne kot različico.

✦Kejawen — najbližji sorodnik. Ista javanska hindujsko-budistična podlaga; razlika je v tem, kaj je prišlo čez njo: na Javi islam, na Baliju nič. Bali torej kaže, kako je javanski svet izgledal pred islamizacijo — s pridržkom, da tudi Bali ni ostal negiben.

✦Kaharingan — neposredna posledica tega modula. Ker je bil leta 1962 priznan "hinduizem" in ker se je Parisada leta 1964 preimenovala iz balijske v splošno hindujsko, je bila leta 1980 kaharingan dajaška religija upravno uvrščena pod hinduizem. Balijski primer je ustvaril kalup, v katerega so nato stlačili nekaj, kar vanj ne sodi. Glej Kaharingan za posledice.

✦Devaraja in KhmerDeva — Bali je edini kraj, kjer je mogoče videti delujoče, kar je v Angkorju arheologija: tempeljska gora (meru), dvorna kastna ureditev, brahmanski duhovnik, kult prednikov v templju, kozmološka usmerjenost gradnje. Angkorski neak ta ustrezajo balijskim krajevnim božanstvom; angkorski purohita ustreza pedandi. Razlika: v Kambodži je teravada zgornjo plast zamenjala, na Baliju ni bilo ničesar, kar bi jo zamenjalo.

✦Theravada — nasprotni primer v isti kategoriji: teravadski jugovzhodnoazijski svet je Bali obšel. Zanimivo pa je, da je balijski "budizem" (Buddha Kasogatan, linija Pedanda Buddha) mahajanskega in tantričnega izvora — torej tisto, kar je bilo v Kambodži izpodrinjeno.

✦Nat — burmanska rešitev razmerja med krovno religijo in domačimi duhovi je hierarhična (nati so budizmu podrejeni); balijska je komplementarna (bhuta kala niso podrejeni, ampak hranjeni, da bi bilo ravnovesje).

✦Anito, Babaylan — avstronezijska sorodnost. Kult prednikov, duhovi kraja, medij v transu (balijski balian taksu ustreza filipinskemu babaylanu), obredna delitev sveta na urejeno in divje. Bali kaže, kaj se zgodi z avstronezijsko podlago, ko dobi indijsko pismenost in dvor; Filipini kažejo, kaj se zgodi, ko je dobi katolištvo.

✦Lombok (Wetu Telu) — sasaška oblika islama z močnimi predislamskimi in balijskimi sestavinami; svetišče Lingsar je skupno. Primerljivo s Kejawen.

✦Tengger (vzhodna Java) — hindujska skupnost ob Bromu z lastno duhovniško linijo dukun in obredom Kasada; po priznanju hinduizma jo je Parisada vključila, čeprav se od balijske prakse močno razlikuje. Isti vzorec kot pri Kaharingan.

Primarni

✦Balijski in staro-javanski lontar rokopisi: usada (zdravilstvo), tutur in tattwa (nauk), Bhuwana Kosa, Wrhaspati Tattwa, Calon Arang, Usana Bali, Babad (rodovniške kronike). Zbirka Gedong Kirtya, Singaraja; Leidenska zbirka (projekt HKS/Hooykaas–Ketut Sangka, ok. 500 rokopisov v faksimilu).

✦Kakawin Rāmāyaṇa (9. st.), Nāgarakṛtāgama (Mpu Prapanca, 1365) in Sutasoma (Mpu Tantular, 14. st.) — javanski viri, ki so na Baliju ohranjeni.

✦Balijski napisi od leta 882 dalje (Sukawana, Trunyan, Bebetin).

✦Dokumenti Parisade in indonezijski predpisi o priznanih religijah (1962, 1964, 1965 Predsedniški odlok št. 1/PNPS).

Sekundarna literatura

✦Picard, M. (2011). "Balinese religion in search of recognition: From Agama Hindu Bali to Agama Hindu (1945–1965)", Bijdragen tot de Taal-, Land- en Volkenkunde 167. — odločilna študija o nastanku uradne balijske teologije.

✦Picard, M. & Madinier, R. (ur., 2011). The Politics of Religion in Indonesia. Routledge. — okvir za razmerje agama : adat : kepercayaan; obvezno za razumevanje Kaharingan.

✦Picard, M. (1996). Bali: Cultural Tourism and Touristic Culture. Archipelago Press. — nastanek turističnega Balija in kecaka.

✦Howe, L. (2001). Hinduism and Hierarchy in Bali. James Currey / SAR Press. — kastnost in njena sodobna kriza.

✦Howe, L. (2005). The Changing World of Bali: Religion, Society and Tourism. Routledge.

✦Geertz, C. (1980). Negara: The Theatre State in Nineteenth-Century Bali. Princeton UP. — vpliven model "gledališke države", kjer je obred cilj in ne sredstvo oblasti; danes močno kritiziran (predvsem zaradi zanemarjanja dejanske prisile in gospodarstva).

✦Geertz, C. & Geertz, H. (1975). Kinship in Bali. University of Chicago Press.

✦Geertz, H. (1994, 2004). Images of Power: Balinese Paintings made for Gregory Bateson and Margaret Mead / The Life of a Balinese Temple.

✦Boon, J. A. (1977). The Anthropological Romance of Bali 1597–1972. Cambridge UP. — kritična zgodovina tega, kako so o Baliju pisali.

✦Hooykaas, C. (1964, 1973, 1977). Agama Tirtha, Religion in Bali, Balinese Bauddha Brahmins. — temeljno besediloslovno delo; edino, ki natančno obravnava Pedanda Buddha.

✦Lansing, J. S. (1991/2007). Priests and Programmers: Technologies of Power in the Engineered Landscape of Bali. Princeton UP. — subak, vodni templji in ekološka učinkovitost obreda.

✦Robinson, G. (1995). The Dark Side of Paradise: Political Violence in Bali. Cornell UP. — odločilna razbitev podobe mirnega otoka; poboji 1965–66.

✦Vickers, A. (1989/2012). Bali: A Paradise Created. Tuttle. — nastanek zahodne podobe Balija.

✦Vickers, A. (2013). A History of Modern Indonesia, 2. izd. Cambridge UP.

✦Hefner, R. W. (1985). Hindu Javanese: Tengger Tradition and Islam. Princeton UP. — Tengger; nujno za primerjavo.

✦Bakker, F. L. (1993). The Struggle of the Hindu Balinese Intellectuals. VU University Press.

✦Ramstedt, M. (ur., 2004). Hinduism in Modern Indonesia. RoutledgeCurzon. — osrednji zbornik o razširitvi "hinduizma" na neballijske skupine; vsebuje prispevke o Kaharinganu in Tenggerju.

✦Eiseman, F. B. (1990). Bali: Sekala and Niskala, I–II. Periplus. — najboljši podrobni opis obredne prakse za splošnega bralca.

✦Belo, J. (1949, 1960). Bali: Rangda and Barong, Trance in Bali. Columbia UP.

✦Covarrubias, M. (1937). Island of Bali. — zgodovinski dokument nastanka podobe Balija, ne veljaven vir za religijo.

✦Bateson, G. & Mead, M. (1942). Balinese Character: A Photographic Analysis. — enako.

✦Schulte Nordholt, H. (1996). The Spell of Power: A History of Balinese Politics 1650–1940. KITLV.

✦Rubinstein, R. (2000). Beyond the Realm of the Senses: The Balinese Ritual of Kekawin Composition. KITLV.

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: obstoj in datacija balijskih napisov od leta 882; javanski (Majapahitski) izvor dvorne religije, jezika kawi in kastnega besedišča; zaporedje in vsebina obrednega koledarja (pawukon 210 dni, saka za Nyepi); ustanovitev Parisade 23. 2. 1959, priznanje hinduizma kot pete indonezijske religije leta 1962 in preimenovanje leta 1964 ter 1984; vsebina teoloških prilagoditev (en Bog, Vede kot knjiga, ṛṣiji kot preroki, Puja Tri Sandhya); obstoj dveh duhovniških linij Pedanda Siwa in Pedanda Buddha; puputan 1906 in 1908; izbruh Gunung Agunga 1963 med Eka Dasa Rudro; množični poboji 1965–66 in njihov obseg; delovanje in ekološka vloga subaka (Lansing) ter njegov razpad ob "zeleni revoluciji"; nastanek kecaka okoli leta 1930; Bali Aga vasi Trunyan in Tenganan kot izjeme od splošne balijske ureditve.

✦Srednja: obseg dejanskega "eksodusa" javanskih izobražencev po propadu Majapahita (izročilo je bolj legitimacijsko kot dokumentarno); zgodovinska osebnost in dejanski obseg Nirarthovih reform (16. st.); starost padmasane pred 16. stoletjem; koliko je Tri Hita Karana starodavno načelo in koliko sodobna formulacija; razmerje med uradno teologijo Parisade in dejansko vero posameznika; koliko je kastna ureditev pred nizozemsko upravo delovala tako togo kot pozneje; natančno število žrtev pobojev 1965–66 na Baliju (ocene se gibljejo od ok. 50 000 do preko 100 000).

✦Nizka / sporno: predhindujska podoba balijske religije (viri so posredni, sklepanje večinoma iz Bali Aga vasi in arheologije); izvor in starost kanda mpat; ali je Geertzov model "gledališke države" (negara) ustrezen opis balijskega vladanja ali projekcija; ali je Sang Hyang Widhi pristno starejši balijski pojem ali predvsem sodobna teološka izbira; obredna razlaga pobojev 1965–66 (koliko je bila resnična motivacija, koliko poznejše opravičevanje).

✦Izrecno zavrnjeno: da je balijski hinduizem le krajevna različica indijskega; da je nespremenjen od Majapahita; da je Bali "zadnji raj" brez zgodovine nasilja; da so bhuta kala hudiči ali zlo v dualističnem smislu (načelo je rwa bhineda — ravnovesje, ne boj); da je kecak starodaven obred; da je kastnost na Baliju enaka indijski jāti ureditvi z neposredljivostjo; da so Nizozemci "ohranili" avtentično tradicijo (v resnici so jo soustvarili).

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-02.