Filipinski duhovni posredniki

Babaylan je obredni strokovnjak domorodnih filipinskih verstev: medij, zdravilec, vedeževalec, babica, hranitelj ustnega izročila in vodnik duš. V predkolonialni družbi je bil poleg poglavarja (datu) najpomembnejša oseba skupnosti — in v vrsti primerov vplivnejši od njega, ker je datu za vsako pomembno odločitev potreboval obredno potrditev.

Ta modul je neločljiv od modula Anito. Razmerje je preprosto in ga je treba imeti pred očmi ves čas: Anito opisuje bitja — prednike, duhove kraja, duhove narave; Babaylan opisuje človeka, ki z njimi govori. Obred pag-aanito je babaylanovo dejanje. Brez anito babaylan nima naslovnika; brez babaylana anito nimajo posrednika.

Osrednje spoznanje

Babaylan je bil praviloma ženska — in kadar je bil moški, je moral prevzeti žensko podobo.

To ni obrobna podrobnost. Španski viri 16. in 17. stoletja (Loarca 1582, Plasencia 1589, Chirino 1604, Alcina 1668, Boxerjev kodeks) se v tem ujemajo: obrednice so bile večinoma ženske, moški obredniki pa so bili asog (vizajsko) oziroma bayoguin / bayog / bayok (tagaloško) — moški, ki so se oblačili, govorili, delali in živeli kot ženske in ki so prav zaradi tega veljali za obredno močne.

Logika je razumljiva in se ponovi drugod v avstronezijskem svetu: obrednik mora prehajati med svetovi, zato je koristno, če prehaja tudi med spoloma. Natanko isto najdemo pri Dajakih na Borneu — basir bantang iz modula Kaharingan je ista postava.

Previdnost pri besedišču je nujna: te vloge niso brez pridržkov enake sodobnim pojmom "transspolnost" ali "LGBTQ+ identiteta". Šlo je za obredno določeno družbeno vlogo v družbi, ki je spol razumela drugače kot mi. Sodobna filipinska raba, ki v asogu vidi prednika današnjih bakla ali transspolnih ljudi, je razumljiva in politično pomembna, a je razlaga in ne ugotovitev — in tako jo je treba tudi predstaviti.

Zakaj je to zgodovinsko odločilno

Ker je bila filipinska domorodna religija v pretežni meri v ženskih rokah, je bilo pokristjanjevanje hkrati sprememba spolnega reda. Španska cerkev je prinesla izključno moško duhovništvo, in babaylan ni bila le tekmica po veri — bila je napaka v kategoriji. Zato je bila:

✦razglašena za čarovnico (bruja) in za "hudičevo ministrantko";

✦javno ponižana (striženje las, bičanje, prisilne poroke);

✦pregnana v gore ali v prikritost;

✦v virih jezikovno pomanjšana — iz "duhovnice" v "vračarico".

Carolyn Brewer je pokazala, da je bilo to usklajeno in namerno, ne stranski učinek. Kdor filipinsko kolonizacijo opisuje brez tega, izpusti bistven del.

Kaj babaylan ni

✦Ni "šaman" v strogem pomenu. Izraz šaman je sibirski in ga je pri prenosu treba omejiti; koristnejši je opis "medij in obredni strokovnjak". Nekatere babaylanske prakse ustrezajo šamanskim (trans, potovanje duše), druge ne (babištvo, hramba rodovnikov, poljedelski obredi).

✦Ni bila čarovnica. Mangkukulam (čarovnik, ki škoduje) je druga in ločena postava; v španskem opisu sta bili združeni namerno.

✦Ni bila ena sama vloga. V nekaterih skupinah je zdravilstvo, vedeževanje, obredništvo in babištvo opravljala ista oseba, v drugih so bile to ločene službe.

✦Ni izginila. Mumbaki (Ifugao), mambunong (Ibaloi), balyan (Lumadi), beliyan (Tagbanwa), ma-aram (Panay) delujejo še danes; pri pokristjanjeni večini pa se je vloga nadaljevala kot albularyo, mananambal, manghihilot, espiritista in hilot (babica).

✦Ni bila plemenita, mirna in vedno dobrohotna. Vira o tem je malo, a obrednik, ki lahko zdravi, lahko tudi škoduje; v skupnosti je bila babaylan spoštovana in tudi obravnavana previdno.

To je najpomembnejša preglednica modula: ena vloga, več deset imen.

Vzorec: koren bal- / bel- / bay- prevladuje na jugu in v Vizajih, koren dawak / bunong v Cordilleri, katalonan v tagaloškem jedru. To je jezikovni zemljevid iste vloge.

Naloge

✦Nagovarjanje anito in diwata — glavni posel; glej Anito.

✦Zdravljenje — z zelišči (obsežno rastlinsko znanje), z masažo (hilot), z odstranitvijo tujka (bunga) in z vrnitvijo izgubljene duše.

✦Vedeževanje — iz žolča ali jeter žrtvovane živali, iz vedenja piščanca, iz sanj, iz gibanja bambusa, iz vozlov.

✦Trans in zasedba (sayaw, tawag) — duh spregovori skozi babaylan v prvi osebi; obredno govorjenje pogosto poteka v posebnem, arhaičnem obrednem jeziku, ki ga navzoči le delno razumejo. Isto kot dajaški basa Sangiang (Kaharingan).

✦Babištvo (hilot, paltera) — porod je bil obredno nevaren dogodek; babaylan je bila najpogosteje tudi babica.

✦Vodenje duš — obredi ob smrti; spremljanje pokojnika do sveta mrtvih.

✦Hramba izročila — rodovniki, epi (Hinilawod, Hudhud, Ulahingan), obredne pesmi. Babaylan je bila knjižnica družbe brez knjig.

✦Obredna potrditev odločitev datuja — pred pohodom, pred sklenitvijo miru, pred setvijo, pred selitvijo. To je vir njene politične moči.

✦Poljedelski obredi — setev, žetev, duša riža, dovoljenje duhov za obdelavo zemlje.

Kako je nekdo postal babaylan

✦Poklic (tawag) — praviloma prek bolezni, sanj ali blaznosti, ki mine šele, ko človek vlogo sprejme. Vzorec je isti po vsem avstronezijskem in sibirskem svetu.

✦Vajeništvo — več let pri starejši babaylan; učenje pesmi, rastlin, obreda, obrednega jezika.

✦Posvetitev — obred z žrtvovanjem, imenovanjem duha pomočnika in prevzemom obrednih predmetov.

✦Podedovanje — pri nekaterih skupinah (Ifugao, Ibaloi) je vloga rodbinska, čeprav mora biti vseeno potrjena.

Duhovi pomočniki

✦Abyan (vizajsko in mindanaoško) — duh pomočnik, "prijatelj"; babaylan brez abyana ne more delati. Grace Nono je ta pojem postavila v središče svojega dela in ga zapisala pri živih izvajalcih.

✦Umalagad — spremljajoči prednik.

✦Diwata / anito — naslovniki obreda; glej Anito.

✦Sarangay, tagbanua, engkanto — bitja, s katerimi se je treba pogajati.

✦Kozmologija je v celoti kozmologija modula Anito — trije ali več svetov, potovanje duše po vodi, duša, ki se lahko izgubi, riž z dušo, kraji z gospodarji. Babaylan je človek, ki se po tej kozmologiji zna premikati.

✦Poklicna bolezen kot mit o izvoru posameznika — vsaka babaylan ima lastno pripoved o tem, kako je bila poklicana; te pripovedi so najbolj razširjena in najbolje ohranjena babaylanska "besedila".

✦Epi kot babaylanski repertoar — Hinilawod (Panay-Bukidnon; zapisal Jocano v 1950-ih; ok. 29 000 verzov), Hudhud (Ifugao; poje se ob žetvi in bdenju; Unesco), Ulahingan (Manobo), Darangen (Maranao, Unesco). Ep ni razvedrilo — poje se ob določenih obredih in ob določenih delih.

✦Mit o prvi obrednici — pri več skupinah je prva babaylan ženska, ki jo je duh odnesel in vrnil spremenjeno; motiv "odhoda in vrnitve" je stalen.

✦Asog / bayoguin v mitu — v Taparjevem uporu (1663) je vodja sam prevzel žensko obredno podobo; znak, da je bila povezava med prehajanjem spola in obredno močjo v ljudski zavesti še živa 100 let po prihodu Špancev.

✦Babaylan kot mesijanska postava — v gibanjih Dios Buhawi in Papa Isio je obrednik hkrati verski in politični odrešenik; obljuba je vedno ista: vrnitev diwata, konec davkov, neranljivost. Ta obrazec se v filipinski zgodovini ponovi tolikokrat, da ga je treba obravnavati kot ustaljen tip, ne kot vrsto posameznih dogodkov.

✦Pag-aanito / maganito / pagdiwata — osrednji obred; podrobno v Anito. Babaylanov del: nagovor, žrtvovanje, branje znamenj, trans, prenos sporočila, sklep in delitev mesa.

✦Pagdiwata (Tagbanwa, Palawan) — večdnevni obred z rižnim vinom tabad, gongi in transom; eden redkih, ki se še izvaja v celoti.

✦Bunong / kanyaw (Cordillera) — obredna gostija z žrtvovanjem prašiča ali bivola; mambunong ali mumbaki izgovori dolgo obredno molitev in prebere žolč.

✦Bogwa (Ifugao) — izkop, čiščenje in ponovno zavitje prednikovih kosti; vodi mumbaki. Filipinski dvojni pokop; neposredna ustreznica dajaškega Tiwaha (Kaharingan).

✦Panubad-tubad, panagtagbo, kaamulan (Bukidnon) — lumadski obredi zbora in prošnje.

✦Zdravilni obredi — tawas (branje iz staljene sveče ali galuna, danes zelo razširjeno), bulong (šepetanje formule), hilot (masaža), pang-alis ng usog (odprava učinka "zlega pogleda"), luop (kadilo).

✦Obredna orodja — gong, rižno vino, betel, piščanec ali prašič, zelišča, posodice, obredno oblačilo, lasje (dolgi, nikoli striženi — prav zato je bilo striženje las kot kazen tako ponižujoče).

✦Sodobne oblike — espiritista in filipinski "kirurgi z golimi rokami", molilne skupine, Iglesia ni Cristo in karizmatične skupnosti z ozdravljanjem, Santo Niño obredi. Vloga posrednika, ki ozdravlja in razlaga nesrečo, ni izginila; zamenjala je besedišče.

✦Prazniki — v živih skupnostih se babaylanski obredi vežejo na setev, žetev, bolezen, smrt in spor, ne na koledar. Koledarski prazniki so katoliški; obredi so priložnostni. To je pomembna strukturna razlika do balijske ali kmerske religije.

✦Dolgi razpuščeni lasje — znak obredne moči; striženje kot kazen v španski dobi je bilo namerno naperjeno prav v to.

✦Gong (agung, gangsa, kulintang) — odpira obred; brez zvoka duhovi ne pridejo.

✦Rižno vino — tapuy (Cordillera), pangasi (Vizaji, Mindanao), basi (Ilokos), tabad (Palawan), tuba (kokosovo). Obredna pijača in daritev hkrati.

✦Betelov oreh (nganga, mama') — ponudba in znak sprejetja; osrednji obredni predmet celotne jugovzhodne Azije.

✦Žrtvena žival — prašič (največja), kokoš, bivol (pri velikih obredih Cordillere in Mindanaa); branje iz žolča ali jeter.

✦Obredna posoda in vrč — kitajski keramični vrči kot obredna in vrednostna dobrina; enako kot pri Dajakih (Kaharingan).

✦Obredni nož, sulica, ščit — pri obredih, povezanih z zaščito in vojno.

✦Bulul in larauan — podobe, s katerimi babaylan dela; glej Anito.

✦Tatuji — pri Vizajcih ("Pintados"), Kalingi in Bontokih; znak dosežka, zaščite in prehoda; Whang-od Oggay (r. ok. 1917), zadnja mambabatok stare linije Butbut Kalinga, je danes najbolj znana živa nosilka tega izročila — čeprav tatuiranje ni isto kot babaylanstvo in ju ni dobro zamenjevati.

✦Sodobna podoba — babaylan v filipinski umetnosti, literaturi in identitetni politiki: ženska z dolgimi lasmi, gongom in razprtimi rokami. Ta podoba je sodobna in jo je treba ločiti od zgodovinskega gradiva.

1. Preddogodek: babaylan kot druga polovica oblasti. V predkolonialni družbi sta datu in babaylan tvorila par: datu je odločal, babaylan je potrjevala. Ker je bila vloga pretežno ženska, je bila ženska moč vgrajena v ustroj skupnosti — ne kot izjema, ampak kot ureditev. William Henry Scott in Zeus Salazar sta to postavila v središče filipinskega zgodovinopisja.

2. Kolonizacija kot sprememba spolnega reda. Španska cerkev je prinesla izključno moško duhovništvo, in babaylan je bila zato strukturno nemogoča. Carolyn Brewer je pokazala, da je bilo zatiranje usmerjeno in postopno: najprej razglasitev za čarovnice, nato javno ponižanje, nato jezikovno pomanjšanje v virih. Posledica sega daleč čez versko področje: filipinska predkolonialna družba je bila v razmerju med spoloma bistveno bolj uravnotežena kot družba, ki je nastala po kolonizaciji.

3. Zlitje "babaylan" in "čarovnica" v virih. Plasencijev seznam (1589) je enajst obrednih vlog naštel kot razrede čarovništva. To je bilo hkrati opisno in operativno: kdor je bil uvrščen v seznam, je bil s tem tudi obtožen. Kasnejši bralci so seznam pogosto brali kot nevtralen panteon vlog — kar ni.

4. Upori kot verski dogodki. Tamblot (1621), Bankaw (1621), Tapar (1663), Dios Buhawi (1887), Papa Isio (1896–1907). Vzorec: obrednik obljubi vrnitev diwata, konec davkov in neranljivost; množica zapusti cerkve; sledi vojaški odziv. Nobenega od teh uporov ni mogoče razložiti kot zgolj gospodarskega ali zgolj verskega — sta ista stvar. Za razumevanje modula Anito je to enako pomembno.

5. Preživetje v treh oblikah.

✦Neprekinjeno — v gorah in na Mindanau: mumbaki, mambunong, balyan, beliyan, marayaw.

✦Preoblikovano — v nižinah kot albularyo, mananambal, manghihilot, hilot, espiritista; z krščanskimi molitvami in latinskimi formulami (oraciones), a z isto obredno logiko.

✦Simbolno — kot podoba predkolonialne filipinske ženske moči v umetnosti, gibanjih in šolstvu.

6. Sodobno oživljanje in njegova kritika. Od 2000-ih poteka zavestno prisvajanje "babaylan" kot dekolonizacijskega pojma, zlasti v filipinsko-ameriški diaspori (Center for Babaylan Studies, Leny Strobel). Prispevek je resničen: vrnitev spoštovanja, prevodi, srečanja z živimi izvajalci, financiranje. Kritike, ki jih je treba navesti:

✦romantizacija — babaylan kot brezmadežna ekološka modrost, kar zgodovinskemu gradivu ne ustreza;

✦posplošitev — več deset ločenih izročil zliti v eno besedo;

✦premik težišča — o babaylanih največ govorijo ljudje, ki niso iz skupnosti, kjer babaylani še delujejo;

✦novodobna prilastitev — mešanje z zahodno duhovnostjo, kristali, "šamanskimi" delavnicami.

Nasproti temu stoji delo, ki je trdno: Grace Nono zapisuje in objavlja žive izvajalce v njihovem jeziku, s posnetki in v sodelovanju z njimi.

7. Grožnje danes so telesne, ne simbolne. Razseljevanje Lumadov zaradi rudarjenja in plantaž, oborožen spopad na Mindanau, zapiranje in napadi na lumadske skupnostne šole, obtožbe o povezanosti z uporniki. Kjer skupnost izgubi zemljo, izgubi obredne kraje; kjer izgubi obredne kraje, izgubi obred; kjer izgubi obred, izgubi babaylane. To je danes najresnejši dejavnik.

8. Kaj je treba popraviti.

✦"Babaylan je bila čarovnica." Izrecno zavrnjeno — to je španska kategorija, ne opis vloge.

✦"Babaylan je filipinski šaman." Delno — izraz je uporaben kot bližnjica, a zamegli babištvo, hrambo izročila in politično vlogo.

✦"Vsi babaylani so bile ženske." Netočno — večinoma da; moški so vlogo opravljali kot asog / bayoguin, torej v ženski podobi.

✦"Asog so bili transspolni ljudje v današnjem pomenu." Sporno — sodobna razlaga, ki je razumljiva in politično pomembna, a ni ugotovitev iz virov. Predstaviti kot razlago.

✦"Babaylan je izginila s kolonizacijo." Zavrnjeno — deluje naprej pri Ifugaovih, Ibalojih, Lumadih, Tagbanwih in v preoblikovani obliki povsod.

✦"Obstaja ena babaylanska tradicija." Zavrnjeno — več deset ločenih izročil z več deset imeni.

✦"Predkolonialna filipinska družba je bila spolno enakopravna." Preveč gladko — bila je bolj uravnotežena kot poznejša, kar ni isto kot enakopravna; suženjstvo (alipin) in razredne razlike so obstajali.

✦Anito — neločljivi par in prva povezava. Anito so bitja, Babaylan je človek, ki z njimi govori. Obred pag-aanito, žrtvovanje, branje jeter, priklic izgubljene duše in nagovor prednika so babaylanova dejanja; anito so njihov naslovnik. Modula sta bila zasnovana tako, da ju je treba brati skupaj: kdor bere Anito sam, dobi svet duhov brez človeka, ki bi ga urejal; kdor bere Babaylan sam, dobi obrednika brez tega, čemur služi. Odločilna zgodovinska posledica tega razmerja: španska oblast je uničila babaylane, ne pa anito. Verovanje v duhove je preživelo, ustanova posrednika pa ne — in prav zato je filipinska domorodna religija danes bolj razpršena in obredno manj urejena kot dajaška, balijska ali kmerska.

✦Kaharingan — najostrejša primerjalna točka v celotni kategoriji. Dajaški basir bantang — moški obrednik, ki se oblači in vede po žensko in ki je zato obredno močnejši — je ista postava kot filipinski asog / bayoguin. Poleg tega: dajaški balian in lumadski balyan sta ista beseda (avstronezijski koren \baliyan); obredni jezik, ločen od vsakdanjega (basa Sangiang* ≈ babaylanski obredni govor); dvojni pokop (Tiwah ≈ bogwa); gongi, rižno vino, prašič in bivol kot obredni sklop; duša, ki jo je mogoče izgubiti. Dve avstronezijski družbi, ki nista bili v stiku tisočletja, imata isto obredno rešitev — to je najmočnejši argument za skupno avstronezijsko podlago. Razlika je v zgodovinski usodi: Borneo je dobil pozen in delen misijon ter nato upravno uvrstitev pod hinduizem; Filipini so dobili zgodnjo, temeljito in spolno usmerjeno katoliško kolonizacijo.

✦BaliAgama — balijski balian (medij-zdravilec, zaseden od duha; balian taksu) je ista beseda in ista vloga. Razlika: na Baliju je nad njim nastala posvečena brahmanska duhovniška hierarhija (pedanda), ki jo je indijska pismenost omogočila; na Filipinih take zgornje plasti ni bilo nikoli. Bali kaže, kaj se z avstronezijskim medijem zgodi, ko dobi nad seboj pisano duhovništvo; Filipini, kaj se zgodi, ko dobi nad seboj tujo cerkev, ki ga hoče odpraviti.

✦Kejawen — javanski dukun in balian opravljata sorodno delo; javanski priklic duše in obredna izbira dneva ustrezata babaylanskim praksam. Odločilna razlika je v odzivu krovne religije: javanski islam obrednika ni prepovedal, ampak ga je vključil in preimenoval; španska cerkev ga je prepovedala in preganjala. Zato je na Javi obrednik ostal viden in javen, na Filipinih pa je postal prikrit in ljudski.

✦CaoDai — primerjava v tehniki, ne v nauku: medij, ki prejema sporočilo od duhov, je pri Cao Đàiju (cơ bút) in pri babaylanu isto človeško početje. Razlika je popolna: babaylan prejema od prednikov in duhov kraja za skupnost tukaj in zdaj, s telesom in glasom; Cao Đài medij prejema od Boga in svetovnih zgodovinskih osebnosti za vse človeštvo, s pisalom in v zapisnik. Ista zmožnost, dve nasprotni razlagi: ena krajevna in telesna, druga vesoljna in besedilna.

✦KhmerDeva, Nat — kmerski rup arak in kru boramey ter burmanski nat kadaw ("nat žena" — medij, pogosto ženska ali moški v ženski podobi) sta strukturno enaka babaylanu. Burmanski nat kadaw je še ena neodvisna pojavitev iste povezave med prehajanjem spola in obredno močjo — tretja poleg filipinskega asoga in dajaškega basirja. Razlika: v Burmi in Kambodži je medij ostal znotraj budistične ureditve kot podrejena, a dopuščena vloga; na Filipinih je bil izgnan iz uradne religije v celoti.

✦Sibirsko in srednjeazijsko šamanstvo — primerljivo po poklicni bolezni, transu in duhu pomočniku; a izraz "šaman" je treba uporabljati previdno, ker babaylanovo babištvo, hramba rodovnikov in politična vloga v ta okvir ne sodijo.

✦Korejske mudang (11_Koreja) — najboljša vzhodnoazijska vzporednica: pretežno ženski mediji, poklic prek bolezni, trans, obred gut, dolgo zatiranje s strani konfucijanske in nato krščanske ureditve, in sodobno oživljanje kot narodna dediščina. Vzporednica sega tudi na politično raven: v obeh primerih je ženska obredna moč postala simbol predmoderne domače pristnosti.

✦Japonske itako in miko (10_Japonska) — slepi mediji severa in svetiščne deklice; spet ženska obredna vloga, ki je bila v modernizaciji potisnjena na rob.

Primarni

✦Antonio Pigafetta (1524) — opis obreda na Cebuju leta 1521; najzgodnejši evropski zapis babaylanskega obreda.

✦Miguel de Loarca (1582). Relación de las Yslas Filipinas. — vizajski obredi, omemba asog.

✦Juan de Plasencia (1589). Relación de las Costumbres de los Tagalos. — seznam enajstih obrednih vlog; hkrati najboljši vir in prvi obtožni dokument.

✦Pedro Chirino (1604). Relación de las Islas Filipinas.

✦Boxerjev kodeks (ok. 1590) — ilustracije.

✦Francisco Ignacio Alcina (1668). Historia de las Islas e Indios de Bisayas. — najbogatejši vir o babaylanih: vrste, obredi, pesmi, orodja, posvetitev; sodobna izdaja Kobak & Gutiérrez (2002–).

✦Francisco Colin (1663); Blair & Robertson, The Philippine Islands 1493–1898, 55 zv. (1903–09) — standardna zbirka; prevodno in izbirno pristranska.

✦Posnetki in prepisi živih izvajalcev — zbirke Grace Nono, UP Center for Ethnomusicology, NCCA; danes najpomembnejši primarni vir sploh.

✦Epi: Hinilawod, Hudhud, Ulahingan, Darangen.

Sekundarna literatura

✦Scott, W. H. (1994). Barangay: Sixteenth-Century Philippine Culture and Society. Ateneo de Manila UP. — osrednja sinteza; poglavja o babaylanih in o družbenem ustroju.

✦Scott, W. H. (1982). Cracks in the Parchment Curtain. — kako brati kolonialne vire proti njihovemu namenu.

✦Brewer, C. (2004). Shamanism, Catholicism and Gender Relations in Colonial Philippines, 1521–1685. Ashgate. — temeljno delo o spolni razsežnosti kolonizacije in o namernem zatiranju babaylanov.

✦Brewer, C. (1999). "Baylan, Asog, Transvestism, and Sodomy: Gender, Sexuality and the Sacred in Early Colonial Philippines", Intersections 2. — osrednji članek o asogih; obvezen za to vprašanje.

✦Salazar, Z. A. (1999). "Ang Babaylan sa Kasaysayan ng Pilipinas", v Women's Role in Philippine History. UP Center for Women's Studies. — odločilno besedilo za sodobno filipinsko razumevanje; napisano v filipinščini, kar je samo po sebi metodološka izjava (Pantayong Pananaw).

✦Nono, G. (2008). The Shared Voice: Chanted and Spoken Narratives from the Philippines. in (2013). Song of the Babaylan: Living Voices, Medicines, Spiritualities of Philippine Ritualist-Oralist-Healers. Institute of Spirituality in Asia. — najpomembnejše sodobno delo; temelji na neposrednem delu z živimi izvajalci in na pojmu abyan.

✦Jocano, F. L. (1969). Outline of Philippine Mythology. in (1965). Sulod Society.

✦Barton, R. F. (1946). The Religion of the Ifugaos. — mumbaki in ifugaoski obredni sistem.

✦Cole, F.-C. (1913). The Wild Tribes of Davao District. — balian pri Bagobih.

✦Strobel, L. M. (ur., 2010). Babaylan: Filipinos and the Call of the Indigenous. in (2013). Back from the Crocodile's Belly. — osrednji besedili sodobnega oživljanja v diaspori; brati skupaj s kritikami romantizacije.

✦Mangahas, F. & Llaguno, J. (ur., 2006). Centennial Crossings: Readings on Babaylan Feminism in the Philippines.

✦Cannell, F. (1999). Power and Intimacy in the Christian Philippines. Cambridge UP. — kako se je obredna vloga nadaljevala v ljudskem katolištvu.

✦Rafael, V. L. (1988). Contracting Colonialism. Cornell UP.

✦Tan, M. L. (2008). Revisiting Usog, Pasma, Kulam. UP Press. — sodobno zdravilstvo kot nadaljevanje.

✦Bellwood, P. in Blust, R. — avstronezijski okvir; rekonstrukcija korena \*baliyan.

✦Ileto, R. C. (1979). Pasyon and Revolution: Popular Movements in the Philippines, 1840–1910. Ateneo de Manila UP. — odločilno za razumevanje verskih uporov (Hermano Pule, Dios Buhawi, Papa Isio) kot verskih in političnih hkrati.

✦Aguilar, F. V. (1998). Clash of Spirits: The History of Power and Sugar Planter Hegemony on a Visayan Island. University of Hawai'i Press. — Negros, Papa Isio, babaylanes.

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: obstoj babaylanov kot osrednje obredne vloge v predkolonialni družbi in njihova pretežna ženskost po soglasnem pričevanju več neodvisnih španskih virov; obstoj asogov / bayoguin kot moških obrednikov v ženski podobi (izpričano pri Loarci, Chirinu, Alcini in Plasenciji); imena obrednikov po skupinah in njihova jezikovna razporeditev; avstronezijski izvor korena \baliyan in njegova sorodnost z dajaškim, balijskim in lumadskim balian; naloge (zdravljenje, vedeževanje, trans, babištvo, vodenje duš, hramba izročila, potrditev odločitev datuja*); namerno in usklajeno zatiranje v španski dobi (Brewer); upori Tambolota (1621), Bankawa (1621), Taparja (1663) ter gibanja Dios Buhawi (1887) in Papa Isia (1896–1907); neprekinjeno delovanje mumbakijev, mambunongov, balyanov, beliyanov in marayawov do danes; nadaljevanje vloge v obliki albularyo in hilot; pojem abyan pri živih izvajalcih (Nono).

✦Srednja: natančen potek posvetitve in vajeništva v predkolonialni dobi (opisi so španski in kratki); dejansko razmerje moči med datujem in babaylan (viri kažejo veliko vlogo, natančnega merila pa ni); koliko so bile obredne vloge v Plasencijevem seznamu ločene službe in koliko različni opisi istega dela; koliko je bila babaylan tudi politična voditeljica in koliko le obredna potrjevalka; obseg in narava predkolonialnega obrednega jezika; koliko je asog obstajal kot ustaljena družbena vloga in koliko kot obredna izjema.

✦Nizka / sporno: ali so asog in bayoguin ustrezali temu, kar danes imenujemo transspolnost ali istospolna usmerjenost (sodobna razlaga, ki je politično pomembna, a je ni mogoče izpeljati iz virov); ali je bila predkolonialna filipinska družba spolno enakopravna (bila je bolj uravnotežena od poznejše, kar ni isto); zgodovinska podlaga posameznih pripovedi o babaylanskih uporih zunaj španskega poročanja; koliko je današnja diasporna raba besede "babaylan" v stiku z dejansko prakso živih skupnosti; ali je koristno babaylan uvrščati pod pojem "šamanstvo".

✦Izrecno zavrnjeno: da je bila babaylan čarovnica (španska kategorija, ki je bila uporabljena kot orodje pregona); da je bila babaylanska vloga izključno ženska brez izjem; da je babaylanstvo izginilo s kolonizacijo; da obstaja ena sama, enotna babaylanska tradicija za vse Filipine; da je bila babaylan zgolj zdravilka brez politične ali obredne oblasti; da so bili verski upori 17. in 19. stoletja zgolj gospodarski nemiri z versko krinko.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-02.