Filipinski duhovi in predniki

Anito je skupno ime za duhove prednikov, duhove narave in duhove krajev v domorodnih filipinskih verstvih — in hkrati za podobe, ki jih upodabljajo, in za obred, s katerim se jih nagovarja (mag-anito, pag-aanito). Beseda torej pokriva bitje, predmet in dejanje naenkrat, kar sama po sebi pove nekaj bistvenega: v tem sistemu duh, njegova podoba in obred zanj niso tri ločene stvari.

To ni religija z imenom, ustanoviteljem ali kanonom. Je skupna verska podlaga otočja pred letom 1565 in — v neenaki meri — še vedno živa praksa pri skupinah, ki niso bile pokristjanjene: Ifugaov, Kalinge, Bontok in Ibalojev v gorovju Cordillera, Mangjanov na Mindoru, Tagbanwa in Palawan na Palawanu, ter Lumadov na Mindanau (Manobo, Bagobo, T'boli, B'laan, Subanen, Talaandig). Pri pokristjanjeni večini pa živi naprej v ljudskem katolištvu, v predstavah o engkanto, nuno sa punso in aswang, ter v zdravilstvu.

Osrednje spoznanje

Anito niso "manjši bogovi". So edini, s katerimi je bilo mogoče govoriti.

Filipinska verstva večinoma poznajo vrhovno božanstvo — Bathala (Tagalogi), Kaptan in Magwayen (Vizajci), Kabunian (Ifugaoi in Igoroti), Mangechay (Kapampanganci), Melu (B'laani), Laon (Negros) —, vendar je to božanstvo oddaljeno, nedejavno in se ga ne nagovarja neposredno. Vso dejansko versko delo opravljajo anito. Zato je opis "Filipinci so verovali v Bathalo" zavajajoč: verovali so vanj, a mu niso darovali. Darovali so prednikom in duhovom kraja — in prav to je religija.

Iz tega izhaja tudi glavno merilo: religija je bila razmerje, ne nauk. Anito je bilo treba hraniti, obveščati, prositi za dovoljenje in po potrebi pomiriti. Če je bila letina slaba, otrok bolan ali lov neuspešen, se ni vprašalo "v kaj verujemo", ampak "koga smo prezrli".

Jezikovni dokaz, ki je pomembnejši od vsega drugega

Beseda anito izhaja iz praavstronezijskega \*qaNiTu. Njeni sorodniki so:

✦hantu (malajsko, indonezijsko) — "duh, prikazen";

✦anite (čamorsko, Marianski otoki);

✦aitu / atua (polinezijsko — samojsko, maorsko);

✦nitu (v številnih vzhodnoindonezijskih jezikih);

✦qatjuvi (paiwansko, Tajvan).

To pomeni, da filipinski anito, borneški ganan, indonezijski hantu in polinezijski atua niso vzporedni pojavi, ampak ista beseda in isti pojem, ki so ga avstronezijski govorci nosili s seboj iz Tajvana čez pol sveta. To je najmočnejši posamični dokaz, da je tu obravnavana religija starejša od vseh pisnih virov o njej.

Kaj anito niso

✦Niso "maliki" ali "idoli". Španska oznaka ídolos je prevzela cerkveni okvir; rezljana podoba (larauan, taotao, bulul, likha) ni bila častena kot bog, ampak je bila bivališče ali stik.

✦Niso sistem z enotnim panteonom. Otočje ima več kot 180 jezikov; vsaka skupina ima svoja imena, svoje kozmologije in svoje obrede. Vsak seznam "filipinskih božanstev" je sestavljanka iz več deset ločenih izročil in ga je treba brati kot tak.

✦Niso izginili leta 1565. Kolonizacija je odpravila javno obredje in njegove nosilce, ne pa razmerja do prednikov in krajev.

✦Niso "predkrščanski ostanek" v smislu preostanka. Pri Ifugaovih, Lumadih in Mangjanih so delujoč, urejen in poln sistem, ne drobtine.

✦Niso "praznoverje", ki bi ga bilo mogoče ločiti od katolištva. V ljudski praksi sta prepletena do neločljivosti: nuno sa punso prosiš za dovoljenje z besedami "tabi-tabi po", nato pa gre družina k maši.

✦Cordillera (severni Luzon) — najbolje ohranjeno območje: Ifugao (Banaue, Kiangan, Mayoyao), Bontok, Kalinga, Kankanaey, Ibaloi (Kabayan), Isneg, Tinguian. Riževe terase, bulul figure, mumbaki obredniki, ognjene mumije Kabayana.

✦Nižinski Luzon — Tagalogi, Kapampanganci, Ilokanci, Bikolanci; religija zamenjana, a anito žive naprej v engkanto, nuno sa punso, tikbalang, kapre; ilokanski obred atang za prednike se opravlja še danes.

✦Mindoro — Mangyan (Hanunoo, Buhid, Alangan, Iraya); lastna pisava surat Mangyan (Unescov seznam), obredna pesem ambahan.

✦Palawan — Tagbanwa (obred Pagdiwata z rižnim vinom tabad; obrednik babaylan), Palaw'an, Batak; Manunggol vrč in jame Tabon.

✦Vizajski otoki — Panay (Sulod/Panay-Bukidnon z epom Hinilawod), Negros, Bohol, Samar, Leyte; v gorah Panaya so ma-aram in obredi ohranjeni.

✦Mindanao — Lumadi (nemuslimanska in nekrščanska domorodna ljudstva): Manobo, Bagobo, T'boli, B'laan, Subanen, Higaonon, Talaandig, Mandaya, Mansaka, Teduray. Obrednik se imenuje balyan / balian — ista beseda kot na Borneu in Baliju.

✦Sulu in zahodni Mindanao — islamiziran; predislamske sestavine so vidne v pagipat, jinn verovanjih in v obredih Sama-Bajau (pagkanduli, magpaay-bahaw).

✦Diaspora — ZDA, Kanada, Bližnji vzhod; oživljanje "babaylan" in "anito" izročila je v veliki meri dejavnost filipinske diaspore v Severni Ameriki (glej Babaylan).

Oddaljena vrhovna božanstva

✦Bathala / Bathalang Maykapal (Tagalogi) — stvarnik; beseda izvira iz sanskrtskega bhaṭṭāra ("gospod") prek malajščine. Po Plasenciji so mu služili anito kot glasniki.

✦Kaptan in Magwayen (Vizajci) — nebo in morje; iz njunega spora ali zveze nastane svet.

✦Kabunian / Lumawig (Ifugaoi, Bontoki, Kankanaeji) — vrhovni in hkrati kulturni junak, ki je živel med ljudmi.

✦Mangechay / Mangatia (Kapampanganci), Melu (B'laani), Magbabaya (Manobo, Higaonon), Laon / Lalahon (Negros), Gugurang in Asuang (Bikolanci).

✦Skupna poteza: vrhovno božanstvo je oddaljeno in ni predmet rednega obreda. Izjeme obstajajo (ifugaoski Kabunian je nagovarjan pogosteje).

Anito v ožjem pomenu

✦Predniki — umalagad (vizajsko, "tisti, ki spremlja"), kalag (vizajsko, "duša"), kaluluwa (tagaloško), karkarma in kadkadua (ilokansko). Predniki so prvi naslovnik vsakega obreda; ime prednika se pri ponudbi izgovori.

✦Diwata — v Vizajih in na Mindanau najpogostejši izraz; iz sanskrtskega devatā prek malajščine. Jezikovna meja med "anito" (sever) in "diwata" (jug) je resnična in je William Henry Scott nanjo posebej opozoril.

✦Duhovi krajev — nuno sa punso (starec v termitnjaku), lamang lupa (bitja zemlje), engkanto in diwata gozdov, rek, dreves (balete), skal in izvirov. Pred posekom, oranjem, gradnjo ali celo pred lulanjem v gozdu se izgovori "tabi-tabi po" — "dovolite, prosim". Ta stavek je najbolj razširjen ostanek anito religije v sodobnih Filipinih.

✦Hišni in poljedelski anito — ifugaoski bulul varuje riž v skednju; pinaing kamni ob hiši; hipag — vojni duhovi.

✦Ifugaoska "birokracija duhov" — Roy Franklin Barton je popisal več kot 1500 imenovanih duhovnih bitij v razredih (maknongan, matungulan, hipag, pili, tayaban, bibao). To ni nejasen animizem, ampak eden najbolj razčlenjenih duhovnih sistemov, kar jih je bilo kdaj popisanih.

✦Nevarna bitja — aswang (skupno ime za več vrst), mananggal (ženska, ki se prelomi na pol in leti), tiyanak, tikbalang, kapre, bal-bal, busaw. Mananggal je skoraj enak malajski penanggalan in balijskemu leyaku — spet skupna avstronezijska dediščina.

Duša in življenjska sila

✦Kaluluwa (tagaloško) / kalag (vizajsko) — duša, ki po smrti postane anito.

✦Dungan (vizajsko) — duša kot volja in moč; močan dungan pomeni odpornost proti čarovništvu in ugled; lahko zapusti telo med spanjem.

✦Ginhawa — dih, življenjska sila, blagostanje; še danes vsakdanja beseda za "olajšanje".

✦Izguba duše kot vzrok bolezni in obredni priklic — isti pojem kot javanski, kmerski in dajaški priklic duše (glej Kejawen, KhmerDeva, Kaharingan).

✦Nastanek iz bambusa: ptica tikling ali kite razkljuje bambusovo steblo; iz njega stopita Malakas ("močni") in Maganda ("lepa"). Najbolj znan filipinski izvorni mit; različice po vsem otočju in po vsej Indoneziji.

✦Nebo in morje: Kaptan (nebo) in Magwayen (morje) v sporu; iz razbitin nastanejo otoki. Ptica leti med njima, ker nima kam sesti.

✦Nizko nebo: po razširjenem mitu je bilo nebo nekoč nizko, dokler ga ni ženska pri tolčenju riža s tolkačem odrinila navzgor. Motiv je razširjen po vsej avstronezijski regiji.

✦Manunggol vrč (ok. 890–710 pr. n. št.) — pokrov s čolnom, v katerem sedita pokojnik z rokami, prekrižanimi na prsih, in veslač. Ni razlage, ki bi bila potrebna: duša potuje po vodi in nekdo jo pelje. Isti motiv kot dajaški zlati čoln Tempona Telona (Kaharingan).

✦Trije svetovi — pri številnih skupinah: zgornji svet (skyworld), srednji svet, podzemlje; pri Ifugaovih pet dežel (kabunyan, pugao, dalum, lagod, daya), povezane z rečnim tokom.

✦Hinilawod (Panay-Bukidnon) — eden najdaljših znanih epov na svetu (ok. 29 000 verzov); o polbožanskih bratih Labaw Donggon, Humadapnon in Dumalapdap; zapisal ga je F. Landa Jocano v 1950-ih. Rešen v zadnjem trenutku: pevcev je bilo že tedaj le nekaj.

✦Drugi epi — Biag ni Lam-ang (ilokanski), Darangen (maranaoski, Unesco), Ulahingan (Manobo), Ibalong (bikolanski), Hudhud (ifugaoski, Unesco — poje se ob žetvi in ob bdenju).

✦Kozmologija riža — riž ima dušo; pri Ifugaovih ima vsak korak pridelave svojega duha in svoj obred; bulul figure hranijo dušo riža v skednju. Riževe terase so obredna in ne le kmetijska stvaritev.

✦Prepovedi (paglilihi, pamahiin, lawa) — obsežen sistem; kršitev povzroči bolezen ali nesrečo, ki jo mora obrednik popraviti.

✦Pag-aanito / maganito — osrednji obred: obrednik (glej Babaylan) nagovori anito, ponudi hrano, žrtvuje prašiča ali kokoš, prebere znamenja iz žolča ali jeter, pade v trans in govori z glasom anito. Spremljajo ga gongi (agung, gangsa), ples in rižno vino (tapuy, pangasi, basi, tuba).

✦Ponudba (atang, bugkos, alay) — riž, meso, jajca, betelov oreh (nganga, mama'), vino, tobak. Betel je bil osrednja obredna in družbena dobrina celotnega otočja — enako kot v vsej jugovzhodni Aziji.

✦Obredi pred posegom v prostor — pred sečnjo, gradnjo, oranjem, prehodom skozi gozd; "tabi-tabi po" kot najmanjša oblika.

✦Bolezen in zdravljenje — vzrok je izguba duše, jeza duha ali čarovništvo; obred vrne dušo ali pomiri duha; danes še vedno prek albularyo, mananambal, manghihilot in espiritista — filipinsko ljudsko zdravilstvo je neposredno nadaljevanje anito obredja pod krščanskimi imeni.

✦Pogrebni obredi — bdenje (lamay), žrtvovanje ob smrti, obredi na 9. dan (pasiyam) in po enem letu (babang luksa). Devetdnevni obred je danes razložen kot katoliška devetdnevnica, po obliki pa se ujema s predkolonialnim štetjem dni.

✦Pokopne oblike — pokop v vrčih, jamski pokopi, viseče krste v Sagadi (Bontok), ognjene mumije Kabayana (Ibaloi) — trupla, ki so bila mesece sušena nad ognjem in shranjena v jamah; postopek je prenehal v španski dobi in je izgubljen.

✦Pagdiwata (Tagbanwa, Palawan) — večdnevni obred z rižnim vinom tabad, gongi in transom; eden redkih večjih obredov, ki se še izvajajo v celoti.

✦Ifugaoski obredi — honga (blaginja), bakle, uyauy (velika slavnostna gostija, ki dvigne družino v razred kadangyan), bogwa — izkop, čiščenje in ponovno zavitje kosti prednika. Bogwa je filipinski dvojni pokop in neposredna ustreznica dajaškega Tiwaha (Kaharingan).

✦Lumadski obredi — panubad-tubad in kaamulan (Bukidnon), Tnalak in Mo Ninum (T'boli), Ginum (B'laan).

✦Sodobni prepleti — Pahiyas (Lucban), Ati-Atihan (Kalibo), Sinulog (Cebu), Obando plesna procesija za plodnost. Vsi so uradno katoliški prazniki z očitno predkrščansko obliko: ples, maske, ponudbe, obredna prošnja za plodnost.

✦Undas / Araw ng mga Patay (1.–2. november) — množičen obisk grobov s hrano, svečami in prenočevanjem na pokopališču. Uradno katoliški praznik; po obliki je to obred za prednike in edini, ki ga na Filipinih opravljajo skoraj vsi.

✦Bulul (Ifugao) — lesena sedeča ali stoječa figura, ki varuje riž; posvečena z žrtvovanjem in obredno mazana s krvjo in rižnim vinom. Najbolj znana filipinska obredna podoba; danes izredno iskana na trgu z umetninami, kar je vodilo v obsežne kraje iz skednjev.

✦Larauan / taotao / likha / manaug — splošna imena za rezljano podobo anito; v španski dobi sistematično sežigane; ohranjenih je zelo malo.

✦Manunggol vrč — pokop v vrču s čolnom duš; na filipinskem bankovcu za 1000 pesov.

✦Antropomorfne pokopne posode iz Maituma (Sarangani, ok. 5 pr. n. št.–370 n. št.) — posode z modeliranimi človeškimi obrazi in izrazi.

✦Lingling-o — nefritni ali školjkasti obesek v obliki odprtega obroča z izrastki; plodnostni in statusni znak; razširjen tudi na Tajvanu in v Vietnamu — dokaz avstronezijske pomorske mreže.

✦Hagabi — velika lesena klop Ifugaov; znak razreda kadangyan.

✦Riževe terase Cordillere (Unesco) — obredna in ne le kmetijska krajina.

✦Gongi — gangsa (Cordillera, ploščati), agung in kulintang (Mindanao, grbasti). Zvok gonga odpira obred; brez njega anito ne pridejo.

✦Betelov pribor — posodice za apno, možnarji, škatlice; obredni in družbeni predmet.

✦Tatuji (batok, pantoy, batek) — pri Kalingi, Bontokih, Vizajcih ("Pintados" — Španci so jih tako imenovali). Zapis dosežkov, zaščita in vstopnica v deželo mrtvih; obnovljeni v zadnjih desetletjih (Whang-od Oggay).

✦Balete drevo (Ficus) — najbolj razširjen sveti kraj; še danes se ga ljudje izogibajo ali pred njim prosijo za dovoljenje.

✦Anito v katoliški podobi — santo v domači niši (altar), okrašen, oblečen, hranjen s cvetjem in svečami; obredno ravnanje z njim je skoraj enako predkolonialnemu ravnanju z larauanom. To ni provokativna trditev, ampak ugotovitev, ki jo je natančno opisala Fenella Cannell.

1. Indijsko-malajska plast pred Španci. Prek Bruneja, Sulua in Majapahita je prišlo besedišče (diwata < devatā, bathala < bhaṭṭāra, maharlika < mahārddhika, guro, dala), pa tudi kovinarstvo in nakit. Filipini so bili obrobje javansko-malajskega sveta, ne otok zase. Laguna Copperplate (900 n. št.) je edini ohranjeni predšpanski dokument in je napisan v jeziku, polnem sanskrtskih izposojenk.

2. Islamizacija juga (13.–16. st.). Sulu in Maguindanao sta bila islamizirana pred prihodom Špancev; da so Španci dosegli Luzon, ko je bila Manila že muslimansko vodena naselbina (Rajah Sulayman), je zgodovinsko odločilno. Kolonizacija je zaustavila islamizacijo severa — brez nje bi bili Filipini verjetno pretežno muslimanski.

3. Španska kolonizacija in extirpación de idolatrías. Od 1570-ih dalje sistematično sežiganje podob, prepoved obredov in preganjanje obrednikov. Ključno: zatiranje je bilo najbolj temeljito prav tam, kjer je bila oblast najmočnejša — v nižinah okoli Manile in v Vizajih. Zato so ohranjena območja natanko tista, ki jih Španci niso obvladali: gore in Mindanao. Zemljevid ohranjenosti filipinske domorodne religije je zemljevid španskega vojaškega dosega.

4. Upori pod vodstvom obrednikov. Tamblot (1621), Bankaw (1621), Tapar (1663), pozneje Dios Buhawi (1887) in Papa Isio (1896–1907). Vzorec je vedno isti: obljuba, da se anito vračajo, da bo riž rasel sam in da davkov ne bo več. Verski in protikolonialni upor sta bila ista stvar; to je pomembno tudi za razumevanje modula Babaylan.

5. Ameriška doba in antropologija. Protestantski misijon v Cordilleri, hkrati pa prvi sistematični zapisi: Roy Franklin Barton (Ifugao), Fay-Cooper Cole (Tinguian, Bagobo), Morice Vanoverbergh, H. Otley Beyer. Zapisi so dragoceni; okvir, v katerem so nastali (kolonialna razstava, "divjak kot dokaz napredka"), pa je treba upoštevati — razstava v St. Louisu 1904, kjer so Igorote razstavili kot žive eksponate, je del te zgodbe.

6. Jocano in razgradnja "valov priseljevanja". H. Otley Beyer je trdil, da so Filipine naselili zaporedni "valovi" (Negriti, Indonezijci, Malajci) in da so gorska ljudstva zaostali ostanek. F. Landa Jocano je to ovrgel in postavil model skupnega, domačega razvoja iz enotne prebivalstvene osnove. Posledica ni le arheološka: Beyerjev model je gorska ljudstva postavljal kot "primitivnejša", Jocanov jih postavlja kot enakovredna. To je bil hkrati znanstveni in politični popravek.

7. Ljudsko katolištvo kot dejansko nadaljevanje. Fenella Cannell in Vicente Rafael sta pokazala, da filipinsko katolištvo ni "tanka plast čez poganstvo", ampak samosvoja tvorba, v kateri so predkolonialna razmerja (do prednikov, do moči, do posrednikov) prevedena v katoliško besedišče. Nuno sa punso, engkanto, santo v domači niši, Undas in albularyo niso ostanki — so oblika, v kateri anito religija danes obstaja pri večini Filipincev.

8. Sodobne grožnje in oživljanje. Rudarjenje, plantaže, jezovi in oborožen spopad na Mindanau neposredno uničujejo obredne kraje in razseljujejo Lumade; napadi na lumadske skupnostne šole so hkrati napadi na prenos izročila. Hkrati poteka oživljanje: tatuiranje, obnova obredov, IPRA (1997), delo domorodnih raziskovalcev. Kritični pridržek: del oživljanja poteka v jeziku nove dobe in filipinsko-ameriške identitetne politike in ni vedno v stiku z dejanskimi skupnostmi.

9. Kaj je treba popraviti.

✦"Filipinci so pred Španci častili Bathalo." Zavajajoče — vrhovno božanstvo je bilo znano, a obredno se je nagovarjalo anito.

✦"Anito so bili maliki." Zavrnjeno — španska kategorija.

✦"Obstajal je en filipinski panteon." Zavrnjeno — več sto ločenih izročil.

✦"Domorodna religija je izginila." Zavrnjeno — živa pri Ifugaovih, Lumadih, Mangjanih, Tagbanwih; pri drugih preoblikovana.

✦"Gorska ljudstva so zaostali ostanek zgodnejšega vala priseljevanja." Izrecno zavrnjeno (Jocano proti Beyerju).

✦"Ljudsko katolištvo je le površinsko krščanstvo." Zavrnjeno — je samosvoja tvorba, ne nepopolna različica.

✦"Filipinski aswang je enak evropskemu vampirju." Zavajajoče — je razred bitij z lastno logiko, njegovi najbližji sorodniki pa so malajski penanggalan in balijski leyak, ne evropski vampir.

✦Babaylan — neločljivi par tega modula in prva povezava, ki jo je treba prebrati. Razmerje je preprosto: Anito so bitja, Babaylan je človek, ki z njimi govori. Obred pag-aanito je dejanje babaylana; trans, žrtvovanje, branje jeter, priklic izgubljene duše in nagovor prednika so babaylanove naloge. Kdor bere Anito brez Babaylan, dobi svet duhov brez človeka, ki bi ga urejal; kdor bere Babaylan brez Anito, dobi obrednika brez tega, čemur služi. Pomembna posledica: ko je španska oblast uničila babaylane, anito niso izginili — izgubili so le posrednike. Prav zato je filipinska domorodna religija danes bolj razpršena in manj obredno urejena kot dajaška ali balijska: odstranjen je bil poklic, ne verovanje.

✦Kaharingan — najbližja sorodnica zunaj Filipinov. Skupna avstronezijska podlaga daje: duhove kraja (ganan ≈ anito krajev), dvojni pokop (dajaški Tiwah ≈ ifugaoski bogwa), potovanje duše po vodi s čolnom (dajaški zlati čoln ≈ Manunggol vrč), dušo, ki jo je mogoče izgubiti (hambaruan ≈ dungan / kaluluwa), kitajske keramične vrče kot obredno dobrino, gonge kot obredni instrument in obrednika z imenom iz korena balian (dajaški balian ≈ lumadski balyan). Ključna razlika je zgodovinska usoda: Borneo je dobil misijon pozno in delno ter nato indonezijsko upravno uvrstitev pod hinduizem, Filipini pa zgodnjo in temeljito katoliško kolonizacijo. Isto izhodišče, dve povsem različni sedanjosti.

✦BaliAgama — vzporednica po avstronezijski podlagi pod tujo pismenostjo: na Baliju je podlaga dobila indijsko dvorno religijo, na Filipinih katolištvo. Neposredne ustreznice: balijski balian (medij-zdravilec) ≈ filipinski balyan / babaylan; balijski kanda mpat (štirje duhovni bratje) ≈ filipinske predstave o spremljajoči duši; balijski bhuta kala ≈ filipinski nevarni duhovi, ki jih je treba nahraniti; balijski leyak ≈ filipinski aswang / mananggal. Bali kaže, kaj se z avstronezijsko podlago zgodi pod indijskim dvorom; Filipini, kaj se zgodi pod špansko cerkvijo.

✦Kejawen — vzporednica priklica duše in duhov kraja: javanski danyang ≈ filipinski nuno sa punso in duh ustanovitelja vasi; javanska sedulur papat ≈ spremljajoče duše. Zgodovinsko pa je razlika velika: Java je dobila islam, ki obredja ni prepovedal, ampak ga je razložil na novo; Španci so obredje prepovedali in njegove nosilce preganjali.

✦KhmerDeva, Nat — strukturna vzporednica brez jezikovne: kmerski neak ta in burmanski nat opravljata isto delo kot filipinski krajevni anito. Razlika: v Kambodži in Burmi je krovna religija (teravada) duhove uredila in jim dodelila mesto; na Filipinih jih je krovna religija (katolištvo) razglasila za demone — in prav zato so v filipinski ljudski predstavi duhovi bolj strašljivi in manj urejeni kot v celinski jugovzhodni Aziji. To je opazna in pojasnljiva razlika v čustvenem tonu.

✦CaoDai — primerjava le v tehniki: medij, ki mu duh narekuje, je pri obeh isti človeški postopek; razlaga in obseg pa sta povsem drugačna (glej Babaylan).

✦Avstronezijski svet širše — Tajvan (izvor; \*qaNiTu, obredi Amijev, Paiwanov, Bununov), Borneo (Kaharingan), Sulavezi (Toraja Aluk To Dolo), Sumba (Marapu), Mikronezija (čamorski anite), Polinezija (atua, mana, tapu). Filipinsko gradivo je v tej primerjavi osrednje, ker leži na poti med Tajvanom in vsem ostalim.

✦Katolištvo in ljudska religija širše — primerljivo z latinskoameriškim ljudskim katolištvom (mexiški Día de Muertos ≈ Undas), z andskim čaščenjem prednikov in z evropskim ljudskim krščanstvom. Filipini so najboljši azijski primer tega pojava.

Primarni

✦Antonio Pigafetta (1524). Relazione del primo viaggio intorno al mondo. — najzgodnejši očividski opis.

✦Miguel de Loarca (1582). Relación de las Yslas Filipinas.

✦Juan de Plasencia (1589). Relación de las Costumbres de los Tagalos in Los Costumbres de los Indios Tagalos de Filipinas. — najbolj citiran vir o tagaloški religiji; hkrati priročnik za njeno odpravo.

✦Pedro Chirino (1604). Relación de las Islas Filipinas.

✦Boxerjev kodeks (ok. 1590) — ilustriran; edini slikovni vir dobe.

✦Francisco Ignacio Alcina (1668). Historia de las Islas e Indios de Bisayas. — najbogatejši vir o vizajski religiji; objavljen šele v 20. stoletju.

✦Francisco Colin (1663), Juan de San Antonio, Diego de Bobadilla; zbirka Blair & Robertson, The Philippine Islands 1493–1898, 55 zv. (1903–09) — standardna, a prevodno in izbirno pristranska zbirka; kjer je mogoče, uporabiti izvirnik.

✦Napis Laguna Copperplate (900 n. št.); Manunggol vrč, posode iz Maituma, jame Tabon — arheološki viri.

✦Epi: Hinilawod (zapisal Jocano), Hudhud, Darangen, Ulahingan, Biag ni Lam-ang.

Sekundarna literatura

✦Scott, W. H. (1994). Barangay: Sixteenth-Century Philippine Culture and Society. Ateneo de Manila UP. — osrednje delo; najboljša sinteza iz španskih virov, z natančno kritiko teh virov.

✦Scott, W. H. (1982). Cracks in the Parchment Curtain and Other Essays in Philippine History. — metodološko odločilno: kako brati kolonialne vire proti njihovemu namenu.

✦Scott, W. H. (1974/1984). Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History.

✦Jocano, F. L. (1969). Outline of Philippine Mythology. — najbolj citirano delo o filipinskih božanstvih; brati z zavestjo, da združuje več ločenih izročil.

✦Jocano, F. L. (1975). Philippine Prehistory: An Anthropological Overview. in (2001). Filipino Prehistory: Rediscovering Precolonial Heritage. — razgradnja Beyerjeve teorije valov priseljevanja.

✦Jocano, F. L. (1965). Sulod Society. in zapis Hinilawoda.

✦Barton, R. F. (1946). The Religion of the Ifugaos. American Anthropological Association. in (1919). Ifugao Law. — najpodrobnejši popis duhovnega sistema kdaj narejen na Filipinih.

✦Cole, F.-C. (1913). The Wild Tribes of Davao District. in (1922). The Tinguian.

✦de los Reyes, I. (1889). El Folk-Lore Filipino. — prvi domači glas.

✦Demetrio, F. R. (1991). Encyclopedia of Philippine Folk Beliefs and Customs. — obsežna zbirka.

✦Cannell, F. (1999). Power and Intimacy in the Christian Philippines. Cambridge UP. — odločilna obravnava ljudskega katolištva kot samostojne tvorbe.

✦Rafael, V. L. (1988). Contracting Colonialism: Translation and Christian Conversion in Tagalog Society under Early Spanish Rule. Cornell UP. — kako je prevod ustvaril novo religijo.

✦Brewer, C. (2004). Shamanism, Catholicism and Gender Relations in Colonial Philippines, 1521–1685. Ashgate. — glej Babaylan.

✦Salazar, Z. A. — Pantayong Pananaw in zgodovinopisje iz domače perspektive.

✦Bellwood, P. (1997/2007). Prehistory of the Indo-Malaysian Archipelago. in Blust, R. — praavstronezijska rekonstrukcija (\*qaNiTu).

✦Rosaldo, M. Z. (1980). Knowledge and Passion: Ilongot Notions of Self and Social Life. in Rosaldo, R. (1980). Ilongot Headhunting.

✦Tan, M. L. (2008). Revisiting Usog, Pasma, Kulam. UP Press. — najboljša sodobna obravnava ljudskih predstav o bolezni in duhovih.

✦Nono, G. (2008, 2013). The Shared Voice, Song of the Babaylan. — domorodni in domači glas; glej Babaylan.

✦Mercado, L. N. (1974). Elements of Filipino Philosophy. — pojmi loob, ginhawa, kaluluwa.

Stopnja zanesljivosti

✦Visoka: praavstronezijski izvor besede anito (\qaNiTu) in njena sorodnost z hantu, anite, atua; jezikovna razdelitev anito (sever) : diwata (jug) in izvor diwata iz sanskrtskega devatā prek malajščine; obstoj in narava obreda pag-aanito v 16. stoletju po španskih virih; ifugaoski duhovni sistem in obredni koledar po Bartonu; obstoj bulul figur in njihova vloga; dvojni pokop bogwa, viseče krste v Sagadi, ognjene mumije Kabayana; datacija in podoba Manunggolskega vrča; napis Laguna Copperplate (900); sistematično uničevanje podob in preganjanje obrednikov v španski dobi; upori Tambolota, Bankawa in Taparja ter gibanje babaylanes na Negrosu; obseg ohranjenosti po območjih in njegova povezava s španskim vojaškim dosegom; sodobna razširjenost tabi-tabi po, nuno sa punso, albularyo in Undas*.

✦Srednja: natančna vsebina posameznih predkolonialnih verovanj, ker so vsi pisni viri španski in nastali z namenom odprave; koliko je Bathala pred prihodom Špancev veljal za dejavnega stvarnika in koliko je bila njegova podoba naknadno prilagojena krščanskemu Bogu (Plasencijev opis je sumljivo skladen s krščansko shemo); enotnost izročila znotraj posameznih jezikovnih skupin; razmerje med predkolonialnimi in poznejšimi sestavinami v ljudskem katolištvu; starost posameznih epov v sedanji obliki; ali je bila ifugaoska "birokracija duhov" tako urejena tudi pred zapisom ali jo je Barton uredil.

✦Nizka / sporno: rekonstrukcija predkolonialne kozmologije za nižinske skupine (Tagalogi, Vizajci), kjer je bila praksa prekinjena in so viri izključno kolonialni; ali so seznami božanstev v poznejših zbirkah pristni ali sestavljeni iz raznorodnih virov (pri "filipinskih panteonih" na spletu je ta problem zelo velik); izvor in starost verovanj v aswang v sedanji obliki; koliko je bil pokop v vrčih obredno enoten pojav in koliko več različnih navad; obseg predkolonialnega poznavanja pisave (baybayin) in njena obredna raba.

✦Izrecno zavrnjeno: da je obstajal en sam filipinski panteon z urejeno hierarhijo; da so bili anito "maliki" in obredi malikovanje; da je domorodna religija izginila leta 1565; da so gorska ljudstva zaostali "prejšnji val" priseljencev (Beyerjeva teorija, ki jo je ovrgel Jocano); da je filipinsko ljudsko katolištvo le nepopolno naučeno krščanstvo; da je bilo predkolonialno versko življenje brez zgradbe in reda.

Vsebinsko dopolnjeno — 2026-08-02.