KODEKS INTUICIJE – DAMIR
Intuicija govori, preden razum najde besede
Ne potrebujem vedno dokaza, da prepoznam resnico. Včasih jo začutim, še preden jo znam razložiti.
Moj notranji glas ni šibek šepet. Šibek postane šele takrat, ko ga predolgo utišam zaradi ljudi, ki bolj zaupajo videzu kot občutku.
Ne zamenjam intuicije za strah
Strah kriči, hiti in zahteva, da pobegnem. Intuicija je mirnejša. Ne prosi za paniko. Samo pokaže.
Zato ne bom več imenoval vsakega nemira za svarilo in vsake želje za znamenje. Ustavil se bom dovolj dolgo, da slišim razliko.
Kar je mrtvo, izpustim
Ne bom oživljal ljudi, poti in prepričanj, ki so svoje že povedali. Ne bom prosil preteklosti, naj mi da odgovor, ki ga je že zdavnaj odnesla.
Smrt starega ni kazen. Je prostor, v katerem lahko prvič zraste nekaj, kar ni bilo zgrajeno iz laži.
Moja jasnost reže skozi meglo
Ko se resnica pokaže, je ne bom več zamegljeval z izgovori. Ne bom se pretvarjal, da ne vidim, samo zato, ker bi bilo drugim lažje.
Beseda, ki jo izrečem iz jasnosti, ni napad. Je rez skozi vse, kar se je predolgo skrivalo.
Ne hranim se z notranjim bojem
Ne potrebujem več hrupa, tekmovanja in dokazovanja, da bi vedel, kdo sem. Ne bom zapravljal svoje energije za bitke, ki obstajajo samo zato, ker nekdo noče slišati resnice.
Mir ni umik pred močjo. Mir je moč, ki ji ni več treba kričati.
Moja intuicija ne služi mojemu egu
Ne bom vsakega vzgiba razglasil za usodo. Ne bom uporabljal notranjega glasu kot izgovora za nepremišljena dejanja ali za to, da bi druge prisilil v svojo voljo.
Intuicija me vodi k resnici, ne k predstavi o lastni veličini. Moč brez zavesti postane slepilo. Zato najprej vidim, potem delujem.
Zaupam si tudi, ko nimam zagotovila
Ne potrebujem aplavza, da sledim temu, kar vem v sebi. Ne potrebujem dovoljenja, da zapustim pot, ki me uničuje.
Če se motim, bom to priznal. Če se zmotim, se bom iz tega naučil. Toda ne bom več izdal sebe samo zato, da bi lahko drugi ostali udobni.
Ko sledim sebi, se razkrije naslednji korak
Ni mi treba videti celotne poti. Dovolj je, da ne lažem sebi o koraku, ki stoji pred menoj.
Moja intuicija ne obljublja, da bo vse lahko. Obljublja mi, da bom v težkem trenutku vedel, kaj je moje in česa ne smem več nositi.
Zaključna izjava moči
Jaz slišim tisto, kar drugi preslišijo. Vidim tisto, kar se skriva za besedami. Čutim tisto, česar ne morem dokazati, dokler ne pride čas, da se pokaže.
Ne bom več utišal svoje intuicije, da bi ohranil mir v svetu, ki je zgrajen na zanikanju.
Moja jasnost je moj kompas. Moja tišina je moj filter. Moja intuicija je moj notranji ogenj.
Ne ugibam več, kdo sem. Poslušam se — in delujem.
Tako naj bo. In tako je.